Krajinski park Logarska dolina

Logarska dolina se nahaja v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp. Sedem kilometrov dolga in v povprečju 250 metrov široka dolina je obdana je z dvatisočaki, na njenem koncu je slap Rinka. Leta 1987 je bila Logarska dolina razglašena za krajinski park, ki je skupno velik 203 kvadratne kilometre. Zaradi slapov, vodnih izvirov, gozdov, gora ter pestre flore in favne obiskovalcem ponuja edinstveno turistično izkušnjo v naravi. Logarska dolina nudi nastanitve v hotelih, penzionih, turističnih kmetijah, kmečkih hišah, planinskih domovih in planšaricah. Slikovitost pokrajine turistom nudi tudi možnosti aktivnega preživljanja prostega časa, od planinarjena do kolesarjenja, od smučanja do teka na smučeh, kakor tudi plezanja na naravnem plezališču. Fotografi se lahko podajo na fotolov za divjimi živalmi na Solčavskem, za otroke je zanimiv obisk Pravljičnega gozdu.

Orlovo gnezdo, slap Rinka

Orlovo gnezdo, slap Rinka

Zraven ekološke naravnanosti ponudnikov do okolja, je razveseljivo tudi dejstvo, da v Logarski dolini dajejo poudarek trajnostnemu razvoju. Logarska dolina d.o.o. je neprofitno zasebno podjetje, ki združuje domače lastnike zemljišč znotraj Krajinskega parka Logarska dolina. Leta 1987 je takratna občina Mozirje ustanovila krajinski park Logarska dolina, kar pa ni rešilo problemov povezanih s turizmom, saj občinski odlok ni predvidel financiranja delovanja parka. Zato so se domačini dogovorili za razvojne cilje, leta 1992 ustanovili podjetje in pridobili upravljalsko koncesijo od pristojne občine. Vse od ustanovitve vsa pridobljena sredstva usmerja v programe varstva narave, urejanja infrastrukture, pripravo in izvedbo programov trajnostnega gospodarskega razvoja parka in širšega območja.

Zaradi inovativnega načina upravljanja zavarovanega območja je podjetje leta 2005 prejelo nagrade CIPRE International na področju zavarovanih območij v Alpah. Prav tako jih je letos slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera uvrstila v Katalog dobrih praks na področju trajnostnega in skupnostnega razvoja.

Naslednji članek:

Prejšnji članek

Vas zanima trajnostni razvoj? Prijavite se na naše e-novice!