Norveški prometni cilji

Norveška velja za najbolj razvito državo na področju električnega avtomobilizma. Kar 97 odstotkov energije namreč proizvede iz obnovljivih virov, večino s hidroelektrarnami. Tudi zato je promet na Norveškem na tretjem mestu med dejavniki ogljičnega onesnaževanja. Norveška vlada si je zastavila ambiciozne cilje: do leta 2015 naj b bila vsa občinska vozila električna, do leta 2020 naj javni promet ne bi več uporabljal fosilnih goriv, do leta 2022 naj bi bil vsak taksi okolju prijazen in do leta 2025 naj bi vsi na novo prodani avtomobili delovali brez uporabe fosilnih goriv.

Prestolnica Oslo, v katerem živi 1,4 milijona ljudi, naj bi bilo prvo mesto, ki bi imelo transport brez topologrednih plinov in bi tako postalo vzor za ostala mesta po svetu. Podjetje Tesla Motors je leta 2013 v Oslu postavilo elektronsko postajo Supercharger za hitro polnjenje električnih avtomobilov. Tako je Norveška postala prva država po ZDA, ki je dobila takšno postajo. Danes je na ozemlju toliko postaj, da kar 90 odstotokov prebivalstva živi 200 milj ali manj do prvega Superchargerja. Baterije Teslinih električnih avtomobilov pa lahko delujejo še precej dlje.

Leta 2013 je prodaja električnih avtomobilov predstavljala kar šest odstotkov vse prodaje na avtomobilskem trgu. Kljub temu, da so električni avtomobili razmeroma dragi – Tesla Model S stane 73.000 dolarjev – imajo na Norveškem tudi mnoge prednosti. Uporabniki električnih avtomobilov lahko brezplačno parkirajo in uporabljajo pasove za avtobuse. Ni jim treba plačevati cestnin in pristojbin za cestne predore. Zaradi visoko obdavčenih fosilnih goriv je električno polnjenje prav tako cenejše. V seštevku vseh teh stroškov uporabnik električnega avtomobila porabi kar 8.000 dolarjev manj na leto.

Kritike komercialne uporabe električnih avtomobilov svarijo, da uporaba teh v drugih predelih sveta vendarle ni tako zelena kot na Norveškem. Večja potreba po elektriki lahko pomeni tudi večje tveganje za zračno onesnaženje. Nikjer drugod v Evropi ne pridobijo toliko električne energije iz obnovljivih virov kot na Norveškem. Zanimivo je tudi, da norveške reforme prometa vključujejo le uporabo elekrična vozila, hibridov pa ne. Čeprav v reformah poudarjajo, da še zmeraj spodbujajo kolesarjenje, pešačenja in uporabo javnega prevoza, obstaja možnost, da bodo predvsem ljudje, ki živijo v manj urbanih predelih, namesto javnega prevoza začeli uporabljati električne avtomobile, prav zaradi ugodne cene. Prav zato se odpira vprašanje, če so električni avtomobili res najbolj zelena izbira v transportu.

Vas zanima trajnostni razvoj? Prijavite se na naše e-novice!