Zakaj ogljični odtis pomaga

Evropski parlament je nedavno potrdil reformo sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katero bo unija začela uresničevati zaveze iz pariškega podnebnega sporazuma. Reforma predvideva hitrejše zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in financiranje nizkoogljičnih inovacij.

Novi predpisi predvidevajo še vzpostavitev dveh skladov, ki bosta spodbujala nizkoogljične inovacije. Tako bo, denimo, sklad za inovacije financiral obnovljive vire energije, tehnologije za zajemanje in shranjevanje ogljika ter nizkoogljične inovacijske projekte. Da, tisti, ki bodo skrbeli za okolje, ne bodo poslovali z izgubo.

Koncentracija ogljikovega dioksida (CO2) v ozračju se je od predindustrijske dobe do danes povečala za več kot 140 odstotkov in tako je bil leto 2015 najtoplejše v zgodovini. Zato ne preseneča dejstvo, da okoljsko računovodstvo, tudi če to danes prvič slišite, niti ni tako nova pridobitev – rodilo se je, če ne prej pa vsaj leta 1970. In od takrat je raba tega računovodstva vse pogostejša, tehnike za njegovo izvajanje pa vse sodobnejše. Med pomembne ‘pripomočke’ pri izračunih na tem področju spada tudi “Protokol o toplogrednih plinih”, zlasti pa izračun CO2 odtisa.

Z izrazom CO2 odtis se ponazarjajo količine CO2 in drugih toplogrednih plinov (TGP), za katere sta posredno ali neposredno odgovorna posameznik ali organizacija. Izračunamo ga lahko za podjetja, institucije, izdelke, storitve, dogodke in tudi za vsakega posameznika. Za izračun CO2 odtisa je potrebno zbrati relevantne podatke, ki omogočajo sistematično in konkretno opredelitev virov in količin emisij. Tako zbrane podatke s pomočjo posebnega izračuna – enačbe,  obdelamo tako, da izračunamo ogljični odtis izbranega področja, storitve, izdelka, enote…

Skrbi za okolje poleg finančnih im tudi pomembne promocijske vidike. »Kaj pa vi delate za to, da varujete okolje….?« je vprašanje, ki ga novinarji zdaj že redno postavljajo vodilnim v gospodarskih družbah. Vsak posameznik, podjetje, organizacije, ki dejansko odgovorno skrbi za naravo, lahko izračuna svoj ogljični odtis z nekaj ciljnimi koraki in ukrepi. To je osnova, da lahko začne svoj ogljični odtis nadzorovati in upravljati proti ogljično nevtralnemu. Kar je postala nujnost, če želimo preživeti  in že dolgo ni več nekakšna modna muha, ki služi zgolj luščenju javne podobe.

Po novih predpisih se bo delež pravic do emisij, ki se dajo na trg, od leta 2021 predvidoma vsako leto znižal za 2,2 odstotka, kar je več od danes načrtovanega znižanja v višini 1,74 odstotka. Ta faktor se bo redno pregledoval, cilj pa je dodatno znižanje predvidoma do leta 2024, so prek svojih spletnih strani sporočili iz Evropskega parlamenta.

EU in Slovenija z njo se je zavezala, da bo do leta 2020 emisije toplogrednih vplivov (TGP) zmanjšala za 20% glede na leto 1990. Visok cilj, a nujna zaveza, katere realizacija potrebuje spodbude in jasne zahteve. Zato je v letu 2017 v Sloveniji  pričela veljati dopolnjena novela Zakona o gospodarskih družbah (70. člen), ki zavezuje vsa podjetja, ki imajo nad 500 zaposlenih in uresničujejo javni interes, h konkretnejšemu in transparetnejšemu poročanju o njihovem vplivu na socialno okolje in naravo.

Tudi v Sloveniji že vrsta manjših in velikih podjetij izračunava svoj CO2 odtis s pomočjo ustreznega standarda, nekatere že nekaj let zapored. Če jih nekaj izpostavimo samo nekaj:  Krka, Lek, Petrol, Telekom, Spar, Umanotera, Kompas Design ….. V svetovnem merilu pa s tem standardom merita svoj CO2 odtis tudi Svetovna banka  in Evropska investicijska banka.  

Vas zanima trajnostni razvoj? Prijavite se na naše e-novice!