Zelena pisarna je odgovornost vseh zaposlenih

Zaposleni v t.i. Zelenih pisarnah delajo skoncentrirano dlje časa, ne trpijo zaradi pogostih glavobolov,  predvsem pa so manj utrujeni od tistih, ki še zmeraj delajo v okolju brez zelenih rastlin, leta in leta vklopljenimi računalniki, ne reciklirajo papirja in ločujejo odpadkov.

Raziskave potrjujejo, da imajo posamezniki, ki delajo v Zelenih pisarnah in skrbijo za zeleno okolje v njih, boljšo samopodobo in so pri svojem delu samozavestnejši, mirnejši in bolj sproščeni. Ob tem soustvarjajo zeleno kulturo podjetja in občutijo pripadnost svojemu delovnemu okolju. Kar 51% pisarniških delavcev trdi, da bi bili zadovoljnejši, če bi lahko bili bolj »zeleni« na delovnem mestu.

Prihodnost je torej v Zelenih pisarnah, ki prispevajo k zaposlenim prijaznemu okolju tako, da

  • žarnice zamenjajo z energetsko učinkovitejšimi in daljšim delovanjem,
  • izklopijo računalnike ob koncu delovnega dne, oz. jih preklopijo v stanje mirovanja, ko jih ne uporabljajo,
  • reciklirajo papir,
  • v delovne prostore vnašajo zelene rastline,
  • kupujejo reciklirane proizvode,
  • zmanjšajo uporabo vode,
  • pozimi znižajo temperaturo v prostorih za vsaj eno stopinjo Celzija in jo poleti za prav toliko povišajo,
  • ločujejo odpadke,
  • se povezujejo se s podjetji, ki delujejo »zeleno«…

Slovenija se je še pred nekaj leti uvrščala na sam vrh onesnaženosti okolja v Evropi. Med mesti so prednjačili Ljubljana, Maribor, Celje, Trbovlje in Hrastnik, kjer je bilo v zraku izmerjeno največ prašnih delcev, v zadnjem času pa smo svojih napak očitno zavedli s svojim delovanjem kažemo boljši odnos do narave, s tem pa odnos do samega sebe in svojih otrok.

Kako ustvariti Zeleno pisarno, si lahko preberete tukaj.

Vas zanima trajnostni razvoj? Prijavite se na naše e-novice!