Public Eye Award
Public Eye Award – “nagrada” očesa javnosti – je neslavna “nagrada” za hude kršitve v poslovnem okolju, ki imajo katastrofalen vpliv na okolje. Švicarski Greenpeace in organizacija Bernska deklaracija jo skupaj podeljujeta od leta 2005 naprej. Namen “nagrade” je izpostaviti hude nepravilnosti v delovanju korporacij in podjetij. Gre lahko za kršitve človekovih ali delavskih pravic, uničevanje okolja ali dejanja korupcije. Pri podeljevanju poleg strokovne žirije sodelujejo tudi nevladne organizacije. Civilna javnost ima možnost sodelovanja preko spleta.
Ideja o Public Eye Award se je začela že leta 1989. Ustvarjena je bila kot kritični odziv na vsakoletni Svetovni ekonomski forum (World Economic Forum – WEF), ki poteka v Davosu, v Švici in za katerega se je vedelo, da gosti nekatere sporne akterje. Leta 2000 je bila v Davosu uspešno organizirana prva Public Eye Award konferenca z naslovom Kdo vlada svetu? Nominacije in “nagrade” Public Eye Award za korporacije se v tem alpskem mestu vsakoletno podeljuje vse od leta 2005.
Sramotilni steber korporacijam
“Nagrada” je zaradi jasnega poimenovanja nagrajencev in pozivanju k odgovornosti postala globalni sramotilni steber velikih korporacij. Public Eye Award je uspešna predvsem zato, ker se poslovni giganti zavedajo, da njihovo napačno ravnanje ne zadeva samo ljudi in okolja, temveč tudi ugled podjetja.
Format tekmovanja se je skozi leta nekoliko spreminjal. Od leta 2005 naprej se osredotoča na socialno odgovornost korporacij, takrat so korporacijam tudi začeli podeljevati neslavne “nagrade”. Leto 2015 je bilo posebno leto, saj so prvič podelili doživljenjsko “nagrado” (“lifetime award”). Oglejte si dobitnike nagrad v kronološkem vrstnem redu.
2015
Chevron – Doživljenjsko Public Eye Award je 2015 prejela Chevron – ameriška multinacionalna energetska korporacija. Naftno podjetje je nagrado dobilo za ekološko katastrofo v Amazonskem gozdu. “Prestižno nagrado” je Chevron dobil že drugič, zato je absolutni zmagovalec umazanega podjetništva.
2014
Gazprom – Gazprom je prvo podjetje, ki je začelo vrtati nafto v Barentsovem morju, v Arktičnem oceanu. Pri tem so kršili nekaj državnih in okoljskih zakonov.
Gap – Modni gigant ni želel podpisati uradnega dokumenta o varnostnih standardih v obratih v Bangladešu (Accord on Fire and Building Safety in Bangladesh). Družba še naprej spodbija socialne in delavske reforme v tekstilni industriji.
2013
Shell – “nagrada” ljudstva
Goldman Sachs – “nagrada” žirije
Preostali nominiranci: Coal India, G4S, Lonmin, Repower, Alstom
2012
Vale – “nagrada” ljudstva
Barclays – “nagrada” žirije
Preostali nominiranci: Freeport, TEPCO, Samsung, Syngenta
2011
Nestle Oil – “nagrada” občinstva
AngloGold Ashanti – “nagrada” žirije
Preostali nominiranci: Axpo, BP, Foxconn, Phillip Morris
2010
Roche – “nagrada” ljudstva Švice za švicarsko farmacevtsko družbo, ki je trgovala z organi usmrčenih zapornikov
Roche – “nagrada” ljudstva
Royal Bank of Canada – globalna “nagrada”
UN Global Compact – “nagrada” Greenwash za onesnaževanje vode
Preostali nominiranec: International Olympic Comittee
2009
Newmont Mining Corporation – globalna “nagrada”
Newmont Mining Corporation – “nagrada” ljudstva
BKW FMB Energie AG – “nagrada” ljudstva Švice
Pozitivno nagrado sta prejela Freddy Lozano in Jairo Quiroz Delgado za svoj boj za delavske pravice rudarjev v Kolumbiji.
2008
Areva – globalna “nagrada”
Areva – “nagrada” ljudstva
Glencore – “nagrada” ljudstva Švice
Pozitivna nagrada: Hess Natur za ekološko delovanje pri uporabi materialov
2007
Bridgestone – globalna “nagrada”
Novartis – “nagrada” ljudstva Švice
Pozitivna nagrada: Coop
2006
Chevron – škoda okolju
Citigroup – utaja davkov
The Walt Disney Company – družbena škoda
Pozitivno nagrado so dobile tri organizacije – Euzkadi Union SNRTE, Germanwatch in FIAN – ki so onemogočile protizakonsko zaprtje tovarne gum Continentala v Mehiki.
2005
Dow – kršenje človekovih pravic
Shell – škoda okolju
Wal-Mart – kršenje delavskih pravic
KPMG – utaja davkov
Natančen seznam vseh nagrajencev z bolj podrobnimi opisi lahko najdete na wikipedii ali se sprehodite skozi Hall of Shame (dvorane sramu) spletne strani Public Eye Award.
Public Eye Award in Slovenija
Alstom – energetsko in dobaviteljsko francosko podjetje – je bilo leta 2013 nominirano za Public Eye Award. Prav to podjetje je bilo glavni dobavitelj materiala pri gradnji neslavnega TEŠ 6. Alstom je takrat pridobil položaj na podlagi javnega razpisa, predvideni stroški dobave pa so tekom gradnje narasli iz 654 milijonov evrov na kar milijardo evrov. Več o takratnem dogajanju si preberite v prispevku MMC iz leta 2014.
TEŠ 6
Tudi danes zgodba o TEŠ 6 ni nič manj zapletena kot je bila takrat. Po zadnjih podatkih bi naj skupni strošek gradnje presegel milijardo in pol evrov. Več o tem si lahko preberete v letošnjem prispevku Primoža Cirmana za Dnevnik. Kakor so zgoraj omenjene korporacije naredile veliko škode v socialnem, okoljskem in ekonomskem smislu tako bo tudi neslavna Termoelektrarna Šoštanj. Ena študija Greenpeaca je pokazala, da je v velenjskem premogovniku zalog za le še do leta 2030, šoštanjska termoelektrarna pa je dolgoročen projekt. Druga študija opozarja na še resnejši problem: obratovanje bloka TEŠ 6 bo vsako leto zahtevalo 33 življenj in povzročilo 168 milijonov evrov ekonomske škode. Več si preberite – tudi v navezavi na pariško konferenco – v komentarju Marjete Kralj za Dnevnik.
