Akvaponika – ko se združita vrt in akvarij
Akvaponika
Akvaponika je sistem, ki združuje pridelovanje zelenjave in gojenje rib. Njegova glavna prednost pred tradicionalnim vrtnarjenjem je prilagojenost za različna okolja, saj ne potrebujemo zemlje, tako lahko akvaponiko postavimo tudi na sušnih območjih ali kar na strehi. Je tudi okolju prijazen način pridelovanja, saj porabi kar 90 odstotkov manj vode kot tradicionalno vrtnarjenje.
Shema sistema akvaponike. Vir: / Foter / CC BY-NC-SA
Hidroponika + akvakultura
Gre za kombinacijo hidroponike in akvakulture. Večina hrane, ki jo kupimo v trgovinah, je gojena hidroponsko, vendar obstajajo številni pomisleki, saj se morajo v vodo kjer rastline rastejo, dodajati številna umetna hranila. Sistem akvaponike deluje po bolj ekološkem principu. Deževnica se steka v akvarije, kjer živijo ribe. Te proizvajajo iztrebke, ki imajo enako vlogo kot hlevski gnoj. Voda iz akvarija se nato skupaj s hranilnimi snovmi porabi za vzgojo rastlin, od tam pa prečiščena pride nazaj v akvarij. Za tak sistem pa je seveda potrebno veliko različnih filtrov in čistilnih naprav.
Ponika d.o.o.
V Sloveniji se z akvaponiko ukvarja podjetje Ponika. Ustanovili so ga Matej Leskovec, Vesna Miličić in Maja Turnšek Hančič, dva agronoma in komunikologinja. Matej Leskovec je prvi akvaponski sistem postavil kar na strehi delavnice svojega očeta v Idriji. Ker je sistem dobro deloval, je sedaj v podjetju osem zaposlenih, ki želijo razviti sistem za komercialno prodajo. Trenutno se ukvarjajo s 400 kvadratnih metrov velikim akvaponskim rastlinjakom na Goričkem, ki služi kot prototip, prav tako so v sodelovanju z združenjem Etri postavili pasivni solarni rastlinjak velik 32 kvadratnih metrov v Črnučah.
Akvaponični sistem podjetja Ponika d.o.o. si je prislužil naziv najpodjetniška ideja v letih 2013/2014. Poglejte si video časnika Finance, v katerem vam ustanovitelji podjetja razložije vse o delovanju in prednostih akvaponike:
Vir: / Foter / CC BY
Sveža zelenjava in ribe
Na 325 kvadratnih metrov velikem akvaponskem sistemu je možno vzgojiti od 800 do 1000 kilogramov začimbnic in 100 kilogramov rib na leto. Najbolj primerne ribe so krapi in somi, saj gre za odporni sorti. Največja težava rastlinjaka na Goričkem so trenutno žuželke in ostali zajedavci ter bolezni. S tem se spopadajo tako, da v sistem dodajajo naravne predatorje, kot so pikapolonice, ter tudi kalij in železo, za ravnovesje katerih skrbijo ribe.
Akvaponski sistem je primeren za ljudi, ki bi radi pridelali svojo hrano (in po želji ribe). Njegova prednost je, da ljudje ne potrebujejo velikega zemljišča, kot bi ga za vrt. Prav tako za funkcioniranje sistema ni potrebno redno zalivanje. Največj zanimanja je sistem požel med mlajšo generacijo ekoloških kmetovalcev.
Trenutna cena akvaponskega sistema znaša 8400 evrov. Veliko ljudi se odloča tudi za samostojne modifikacije in uporabe sistema. V podjetju Ponika – ki je lani prejelo nagrado Reinovator Big Impact za najboljši poslovni model, ki rešuje družbene, socialne ali okoljske izzive ter prispeva k ustvarjanju novih trajnostnih delovnih mest – ocenjujejo, da je v Sloveniji trenutno okoli 20 delujočih akvaponskih sistemov, 15 jih je bilo postavljenih v zadnjem letu. V podjetju je trenutno zaposlenih šest ljudi, pravijo, da že imajo potencialne naročnike, upajo pa, da bodo lahko čimprej začeli s komercialno prodajo akvaponskega sistema, ki ga morajo še izpopolniti.
Prispevek: http://www.delo.si/nedelo/vrt-v-katerem-rastejo-zelenjava-in-ribe.html
