Čmrlji, zakaj že?

Zaradi življenja, preživetja, ki ga omogoča opraševanje! Opraševalci so namreč ključnega pomena za kmetijstvo, ohranjanje ekosistemov in skupaj z medovitimi čebelami omogočajo vsako tretjo žlico hrane naše hrane. Sedaj pa zaradi podnebnih sprememb, agresivnih posegov človeka v okolje, intezivne uporabe pesticidov v kmetijstvu, prepogostih košenj in pomanjkanju »prebivališč pospešeno izumirajo.

Čmrlji = čebele

Dolgo je veljalo, da so čebele najpomembnejše opraševalke. Sedaj pa je jasno,da je ključnega pomena pestrost opraševalcev.  Čmrlji-divji opraševalci – so zaradi specifičnih lastnosti pogosto bolj učinkoviti opraševalci od medovitih čebel. Čmrlji imajo daljš« rilčke kot čebele in zato lahko oprašujejo rastline, ki jih čebele ne morejo.Take rastline so n.pr.: paradižnik, borovnica in še 16.000 drugih rastlin. Za razliko od čebel so čmrlji aktivni tudi v slabem vremenu. To je izjemno pomembno pomladi v času cvetenja sadnega drevja, ko je slabo vreme pogosto. »Zaradi tega in še nekaterih lastnosti bi lahko rekli, da so najbolj pomebni opraševalci, a pomembni so tudi ostali, torej čebele čebele samotarke, muhe trepetavke, metulji itd.« je povedal Danilo Bevk iz Nacionalnega inštituta za biologijo, kjer si že leta prizadevajo za bolj sistematično skrb za čmrlje.

Raziskave čmrljev

Tako jim je uspelo vzpostaviti prvi monitoring čebel samotak in divjih čmrljev, ki je nujno potreben za pripravo učinkovitih ukrepov varovanja teh pomembnih opraševalcev. S tem lahko Slovenija postane vodilna na tem področju v Evropi. Tudi na Institutu Jožef Stefan potekajo raziskave na področju zvoka čmrljev in temperature v panjih zao, da bi bolje spoznali življenej čmrljev in jim pomagali preživeti

Kako jim pomagati preživeti

Ljudje smo edini med vsemi bitji, ki naravi več jemlemo kot vračamo ali dajamo. V nekaterih razvitih državah Evrope in Amerike že puščajo dele travnikov in njiv z deteljo nepokošene. S tem zagotavljajo hrano divjim opraševalcem in medonosnim čebelam in jim omogočajo preživetje. Cvetje na travnikih je njihova najpomembnejša hrana. Tudi v Sloveniji že obstajajo zametki takega ravnanja v kmetijstvu (KOPOP ukrepi).

Tudi v urbanih naselljih bi lahko sledili temu in omejili košnjo na zelenicah na dvakrat na leto. Tako bi bila zelena površina res zelena, cvetje bi se vrnilo v mesta, zmanjšal bi se hrup in zemlja bi zares zadihala.

Gnezdilnice

Vedno težje tudi najdejo priemrna mesto za gnezdenje. Zato jim lahko zelo pomagamo, če nameščamo in izdelamo gnezdilnice za divje opraševalce. To je enostavno in domišljija pri tem ne pozna meja. Kako jih izdelati lahko pogledate na: https://www.rtvslo.si/okolje/novice/cmrlj-prikupen-in-nenevaren-brencalec/361077

V Mestni občini Ljubljana so izdelali že tri gnezdilnice oz. hotel za divje opraševalce https://www.ljubljana.si.

Na Čebelarski zvezi Slovenije se že dolgo zavedajo pomena divjih opraševalcev in so pred leti ustanovili posebno komisij za alternativne opraševalce, ki združuje številne strokovnjake s tega področja. O njihovem prizadevanju in delu lahko preberete na: http://www.czs.si/content/FSCZS/KOMISIJAUOCZSzaalternativneoprasevalce, kjer boste našli tudi fotografije slovenskih čmrljevin različnih gnezdilnic

V okviru te komisije deluje tudi dr.Peter Kozmus, prvi doktor znanosti v Sloveniji z diseratcijo o čmrljih.

Čmrlji niso nevarni

»Čmrlji so zelo miroljubni, na prostem vas ne bodo nikoli pilčili, ne bodo pičili niti, ko zaidejo v stanovanje. Pičijo le v skrajni sili. Na primer, če ga primemo in stisnemo, ali pa, čebi brskali po njihovih gnezdih, saj ga dolečen vrste branij. Toda, če čmrlj ni neposredno ogrožen, sigurno ni nevaren in ne bo pičil,« pojasnuje dr. Danilo Bevk iz Nacionalnega inštituta za biologijo. Poleg tega se je treba zavedati, da imajo samice čmrljev želo, a pičijo le, če so življensko ogrožene.