Električna vozila ali e-vozila so vsa prevozna sredstva, ki jih poganja elektrika. Ločimo dve vrsti e-vozil glede na obliko pogona. Večino električni avtomobilov napaja akumulator, ki je vgrajen v vozilo. Nekatere e-vozila pa so napajana iz zunanjih virov električne energije, ki poganjajo vozilo preko zbiralnikov, na primer vlaki. E-vozila se nadalje delijo na cestna in železniška vozila, plovila ter letala.

Glavna prednost e-vozil je večja prijaznost okolju. Najbolj pogoste oblike transporta uporabljajo fosilna goriva (bencin, nafta, kerozin) za pogon motorjev z notranjim izgorevanjem, katerih stranski produkt izgorevanja so ogljikove emisije. Svet se v zadnjih letih zavzema za prehod v nizkoogljično družbo oziroma vsaj radikalno zmanjšanje ogljikovih izpustov. Za to so se zavzeli tako na nedavni Pariški podnebni konferenci kot tudi v akcijskem načrtu Združenih narodov. Znotraj Evropske unije je cilj zmanjšanje ogljikovih izpustov do leta 2020 za 20 odstotkov v primerjavi z letom 1990, do leta 2040 pa kar za 30 odstotkov, o čemer je podrobneje pisal The Guardian. Celoten seznam držav sveta in njihove cilje glede zmanjšanje ogljikovih izpustov si lahko preberete tukaj. V Evropi je še posebej aktivna Norveška, ki želi do leta 2020 zmanjšati ogljikove emisije kar za 40 odstotkov.
Navkljub vsem prednostim nas ne sme zavesti prepričanje, da so e-vozila popolnoma okolju prijazna. Drži, da je električna energija okolju bolj prijazna od fosilne, vendar je za prehod v trajnostno družbo potrebno zmanjšati porabo katerekoli energije. Zato še vedno velja, kadar se le da, uporabite svoje noge ali kolo.
E-AVTOMOBILI
Poznamo dve vrsti e-avtomobilov:
- plug-in avtomobile, ki jih polnimo iz zunanjega vira električne energije
- hibridne avtomobile, ki za pogon uporabljajo tako konvencionalni kot električni motor.

Glavna težava plug-in e-avtomobilov je kratkost njihovega dometa, saj se ta giblje nekje med 100 in 200 kilometri z enim polnjenjem. Zaradi tega so bolj primerni za dnevne poti na bližnje delovno mesto kot pa za daljša potovanja. Vendar v zadnjem času zaradi pospešene gradnje polnilnic postajajo izvedljiva tudi daljša potovanja. Tudi v Sloveniji se izvaja načrt izgradnje 26 hitrih polnilnic na avtocestnem križu, trenutno obratujeta prvi dve. Tukaj si lahko ogledate zemljevid vseh polnilnih postaj v Sloveniji. Vozniki e-vozil v Sloveniji zaenkrat uživajo mnoge ugodnosti, saj tudi država spodbuja bolj trajnostni promet. Tako lahko v večjih mestih e-vozila parkirajo zastonj, na mnogih parkirnih mestih jim je omogočeno polnjenje, tudi sicer pa je polnjenje na javnih polnilnicah zaenkrat še brezplačno.
Cene e-avtomobilov so zelo različne. Trenutno je potrebno za e-avtomobil odšteti nekoliko več kot za avto na fosilna goriva. Seznam dostopnih e-avtomobilov na slovenskem trgu (podatki iz aprila 2015) ter njihove cene si oglejte na spletni strani Motorevije. Veliko avtomobilskih proizvajalcev (BMW, Volkswagen, Audi, Toyota, …) na trgu nudi t. i. hibridne avtomobile, ki lahko preklapljajo med pogonom na elektriko ali fosilna goriva. Ti so zaenkrat tudi bolj priljubljeni prav zaradi prej omenjenega kratkega dometa električnih. Znamka, ki je osredotočena le na proizvodnjo električnih avtomobilov in je postala kar sinonim za luksuzna e-vozila, je Tesla. Cena njihovega najbolj znanega Modela S se giblje med 71 000 in 106 000 dolarji. Zanimivo je, da se je Elon Musk odločil poimenovati podjetje prav po Tesli, ki je povezan tudi s slovenskim prostorom. Zaostritev konkurence na trgu električnih vozil je napovedal tudi Apple, njihov prvi e-avto pa je napovedan za leto 2020.

V kolikor vas zanima nakup e-avtomobila, smo na enem mestu zbrali odgovore na nekaj najbolj osnovnih vprašanj. Tako za fizične kot pravne osebe je ob nakupu e-avtomobila možno pridobiti nepovratno sofinanciranje Eko Sklada, slovenskega okoljskega javnega sklada.
Svoj avtomobil, ki ga poganja motor na notranje izgorevanje, lahko v Sloveniji tudi legalno predelate v električni avto. Kako, preverite v našem prispevku.
E-SKUTERJI
Tako kot pri avtomobilih, tudi pri skuterjih ločimo med plug-in in hibridnimi skuterji. Skuterji so priljubljeni predvsem v večjih mestih. Zaradi gostega prometa se tam izkažejo kot dobra naložba, saj so okretni v prometu in ne potrebujejo veliko prostora za parkiranje. Prav to pa gre na roko izdelovalcem. Kratkost razdalj v mestih – saj imajo zaradi prostorskih omejitev skuterji še manjše baterije kot avtomobili – in dostopnost elektrike praktično kjerkoli sta dva osnovna pogoja za uporabo e-skuterjev. Ostale vozne lastnostni v primerjavi s klasičnimi skuterji ostanejo enake, e-skuterji so enako veliki, hitri, eksplozivni in okretni. Na spletni strani Treehugger so pripravili seznam sedmih najboljših e-skuterjev, na strani Moto-magazina si lahko preberite o testni vožnji e-skuterja v slovenščini. Na spletni strani salona Smartelektro si lahko preberete še več tehničnih podatkov o e-skuterjih, ki so na voljo v Sloveniji.
SEGWAY

Segway je novost med e-vozili. Leta 2001 ga je skonstruiral ameriški izumitelj Dean Kamen. Gre za vozilo na dveh kolesih, ki ju poganja baterija. Segwayi so na videz nestabilni, njihova posebnost pa je elektronski mehanizem, ki sam skrbi za ravnotežja vozila. Ime segway prihaja z besede ‘segue’, ki pomeni ‘gladek prehod’. Zaradi novosti in redkosti vozila v Sloveniji zanj še ni slovenske ustreznice.
Računalniki, senzorji in e-motorji, nameščeni v dno vozila, držijo vozilo v pokončni drži. Potnik, ki stoji na vozilu, premika vozilo v smeri naprej-nazaj z nagibanjem telesa naprej ali nazaj. Na enak način tudi nadzoruje hitrost, bolj kot se potnik nagiba naprej, hitreje bo vozilo peljalo. Za premik vozila v smeri levo-desno potnik uporablja krmilne ročice, podobne tistim pri kolesu. Moč premika krmila bo sorazmerna z dejanskim premikom v želeno smer. Zavijanje vozilo izvede tako, da glede na premik krmila enemu kolesu odvzame moč in jo drugemu doda. Največja hitrost vozila je 20 kilometrov na uro.
Segwaye lahko v Evropi srečamo predvsem v večjih mestih, saj se najbolje obnesejo na ravnem terenu, brez prevelikih vzponov. Pogosto jih posojajo turistom pri vodenih ogledih mesta. Na Filipinih ter na Kitajskem jih uporablja tudi policija. Zakonodaja in prometni predpisi se zelo razlikujejo od države do države. Na Češkem imajo veliko težav pri klasifikaciji, saj obstaja dilema ali uporabnike tretirati kot pešce ali kot voznike. Recimo v Izraelu pa je predpisana tudi spodnja starostna meja za vožnjo segwaya – ta je 16 let. V spodnjem videu si poglejte, kako segway deluje, kupite pa ga lahko na: www.oven-em.si
E-KOLESA
Električna kolesa so kolesa z vgrajenim električnim pogonskim motorjem. Tudi pri e-kolesih ločimo med plug-in in hibridnimi kolesi. Prevladujejo pa predvsem električna kolesa. Običajno se uporabljajo za premagovanje krajših razdalj, brez težav pa jih lahko uporabljamo tudi pri kolesarjenju na daljših razdaljah, saj nam pri vzponih pomaga električni motor.
Obstaja veliko različic e-koles, od tistih s pomožnimi motorčki za poganjanje pedal, ki dosegajo hitrosti med 25 in 32 kilometri na uro do močnejših, ki se lahko poganjajo samo z močjo motorja, in dosegajo hitrosti do 45 kilometrov na uro ter so po načinu vožnje že precej podobni e-skuterjem. Tudi sicer zakonska opredelitev e-koles ni striktno določena in na tem področju obstaja precej dilem. Nekatere države to izkoriščajo in vozila, ki delujejo kot e-mopedi ali e-skuterji, opredeljujejo kot e-kolesa v izogib strožji obravnavi glede registracije in prometnih predpisov za uporabnike. Povezave do slovenskih distributerjev in ponudbo e-koles si lahko ogledate tukaj. V spodnjem videu si lahko ogledate nekaj ‘najpametnejših’ e-koles in vse, kar ta zmorejo, kupite pa ji lahko na: www.oven-em.si
E-INVALIDSKI VOZIČKI

Pri električnih vozilih ne smemo pozabiti na invalidske vozičke. Invalidski voziček na električni pogon je izum dvajsetega stoletja. Kot izumitelj se največkrat omenja Kanadčan George Klein, ki je po drugi svetovni vojni voziček na ročni pogon opremil z akumulatorjem in navigacijsko napravo za potrebe vojnih veteranov. Izum se je izkazal za izjemno uporabnega in se je kmalu razširil po vsem svetu. Električni invalidski vozički so danes še vedno v uporabi, le da so baterije precej zmogljivejše in zdržijo vsaj en dan. Vozički so prilagojeni tudi za namestitev v avtomobile. Danes vozičke z električnim pogonom ne koristijo le ljudje z gibalnimi težavami, temveč tudi srčni bolniki in ljudje z drugimi bolezenskimi stanji.
E-PLOVILA

Prvo električno plovilo je za potrebe ruskega imperija izumil Moritz van Jacobi že davnega leta 1839. Zlato obdobje plovil na električni pogon je bilo med leti 1880 in 1920. Po letu 1920 so v uporabo prišli dizelski motorji, ki so še danes v veliki večini pogonsko sredstvo za motorna plovila. Danes so iz okoljevarstvenih razlogov plovila na električni pogon spet pogostejša. Obstaja več tipov baterij za plovila, vsem pa je skupno, da morajo biti izjemno varne, saj bi razlitje kisline na krovu lahko vodilo tudi do potopa plovila, pomembno pa je tudi, da držijo dolgo časa brez polnjenja, saj so vodne poti praviloma daljše od cestnih. Posledica tega je tudi daljši čas polnjenja. Modernejša pristanišča nudijo plovilom priklop na polnilnice. Podobno kot pri avtomobilih so tudi pri plovilih priljubljeni hibridni motorji, torej takšni, ki lahko preklapljajo med klasičnim dizelskim in električnim pogonom. Posebna kategorija plovil so ožičena plovila, ki energijo podobno kot vlaki dobijo preko žice, speljane nad njimi. Ta sistem je primeren za trajekte na vodah blizu kopnega, predvsem za prečkanje rek ali vožnjo vzdolž obale. Še bolj trajnostna alternativa e-plovilom so solarna plovila, na katerih površini so sončne celice. Na Wikipedii si lahko preberete poglobljen članek o e-plovilih v angleščini.
E-LETALA
Električno poganjani zrakoplovi so začeli letati v 70ih letih. Danes e-letala za svoj pogon uporabljajo baterije, sončne celice, gorivne celice ali celo brezžičen prenos energije. Sicer e-zrakoplovi še niso v množični uporabi, saj je največja težava povečati izkoristek energije oziroma trajanje baterijskega napajanja. Zato se e-letala uporabljajo predvsem v šolah letenja, kjer trajanje leta ne traja tako dolgo. Na globalnem področju eden izmed najbolj prepoznavnih izumiteljev in proizvajalcev e-letal prihaja prav s Slovenije. To je podjetje Pipistrel Iva Boscarola, ki je izdelalo tudi prvo komercialno letalo na električni pogon. Več si lahko preberete v našem članku. Prvi meddržavni let je sicer izvedlo švicarsko enosedežno letalo Solar Pulse, ki ga napaja sončna energija. Let je bil izveden leta 2010, ko je letalo Solar Impulse 1 letelo iz Švice v Španijo. Skupno je preletelo 26 ur, od tega 9 ur ponoči. Leta 2015 je letalo Solar Impulse 2 začelo načrtovani petmesečni let v Abu Dabiju, uspešno prečkalo celotno Azijo in nadaljevalo pot preko Japonske proti Havajem, kjer pa je utrpelo hude poškodbe in je trenutno v fazi popravljanja. Predvideno nadaljevanje poti bo v aprilu leta 2016. Poleg e-letal obstajajo tudi električno poganjani zmaji in jadralna letala.

NAJHITREJŠE DEBLO NA SVETU

Februarja letos se je Bryan Reid Sr. vpisal v Guinessovo knjigo rekordov. Postavil je hitrostni rekord z deblom na električni pogon, dosegel je 55 milj na uro (90km/h). Njegovo vozilo je izdelano iz 240 let stare rdeče cedre. Poganja ga 35 konjski motor, ki svojo pogonsko moč dobiva z akumulatorja. Glede na to, da je samo akumulator težek 240 kilogramov, kaj šele celotno deblo, je končna hitrost fascinantna. Celoten prispevek v angleščini si lahko preberete tukaj.
OSTALA E-VOZILA
Podobno kot e-avtomobili delujejo tudi e-kombiji, e-avtobusi in e-štirikolesniki. V večjih mestih sta pogosta tramvaj in trolejbus. Tramvaj deluje podobno kot vlak, vozi po tirih in energijo dobiva preko žic, le da premaguje krajše razdalje, pogosto v delih mesta, kjer je dostop avtomobilom onemogočen. Trolejbus je nekakšen križanec tramvaja in avtobusa, energijo dobiva preko žic, le da se vozi po kolesih in ne po tirih. Med plovili poznamo tudi e-gliserje oziroma e-vodne skuterje. Že dolgo časa so v uporabi vozila za igralce golfa, ki jih poganjajo električni akumulatorji.

Ta vozila vozijo zelo počasi, do 25 kilometrov na uro, služijo pa izključno prevozu golfistov po igriščih. Na podoben način delujejo tudi »Kavalirji«, ki se neslišno vozijo po Ljubljani – Zeleni prestolnici Evrope – in nudijo prevoz osebam z gibalnimi težavami v tistih predelih mesta, kamor javni potniški promet ne dostopa. Po Ljubljani vozijo štirje Kavalirji, vsak pa lahko sprejme do pet potnikov. Medtem, ko Kavalirja 1 in 2 vozita le poleti, Kavalirja 3 in 4 vozita ves čas. Kavalirji vozijo vsak dan med osmo uro zjutraj in osmo uro zvečer. Prevoz je brezplačen, uporabniki pa lahko Kavalirje pokličejo na stalno telefonsko številko 031 663 331 ali ustavijo med vožnjo.
Kaj sledi?
Odstotek električnih vozil je za enkrat zelo nizek v primerjavi z vozili na fosilna goriva. A strokovnjaki predvidevajo, da bo do leta 2020 pet odstotkov vozil po vsem svetu električnih. Cilji in zakonske regulacije glede e-vozil se sicer razlikujejo od države do države. Prednjači Norveška, kjer naj bi vsi na novo prodani avtomobili bili električni do leta 2025. Zgleden primer je tudi nemško eko-mesto Wildpoldsried, ki proizvaja viške zelene energije, katero nato skladiščijo v baterije električnih avtomobilov, ki so brezplačno na voljo prebivalcem. Po Evropi je število električnih polnilnic je v porastu, izdelujejo se mobilne aplikacije, baterije so vedno zmogljivejše, avtomobili cenovno vedno bolj dostopni, z vstopom velikih korporacij kot Apple na tržišče in vedno večjim vlaganjem uveljavljenih avtomobilskih znamk v e-avtomobile bodo ti slej kot prej postali vsaj enako pogosto kot tisti na fosilna goriva. E-vozila imajo ogromno prednosti pred fosilnimi gorivi: ne onesnažujejo okolja, stroški vzdrževanja so nižji, nižja je poraba energije (za 100km vožnje z avtomobilom odštejete samo 4-5 €) in ne povzročajo hrupa. Še vedno pa ostaja vprašanje ali so električna vozila res najbolj zelena oblika transporta.