Spletni portal Ekoglobal je v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter s Slovensko turistično organizacijo ob podpori Skupnosti občin Slovenije organiziral posvet Za zeleno Slovenijo. Ta je potekal v sredo, 21. oktobra, v Ljubljani. S premišljenim izborom tem ter kompetentnih sogovorcev smo se lotili trajnostnih in ekoloških izzivov na področjih turizma, energetike in lesno predelovalne industrije v Sloveniji.
Posvet je bil razdeljen na dva sklopa. Prvi se je osredotočil na trajnostni razvoj in partnerstva v turizmu, drugi pa na trajnostni razvoj v energetiki in lesno-predelovalni industriji. Po uvodnem pozdravu in nagovoru Eve Štravs Podlogar, v. d. generalne direktorice Direktorata za turizem, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je izpostavila, da turizem predstavlja 13 odstotkov družbenega bruto proizvoda ter da je skrajni čas za postavitev lesne predelovalne industrije v pričakovane evropske okvire, so spregovorili prvi štirje govorci. Mag. Maja Pak, v. d. direktorice STO (Slovenske turistične organizacije) je predstavila, zakaj je zeleni turizem dobra priložnost za trajnostni razvoj in dodala, da je naslednji projekt STO vzpostavitev spletne platforme za digitalni marketing. Jana Apih, direktorica Zavoda Tovarna trajnostnega turizma, GoodPlace, je predstavila projekt Zelene sheme slovenskega turizma in pojasnila vse o certifikatih Slovenia Green. Poudarila je, da je trajnostni razvoj pot in ne cilj, saj lahko vedno storimo korak več. Nataša Jazbinšek Seršen iz Mestne občine Ljubljana je povedala vse o Ljubljani kot Zeleni prestolnici Evrope 2016, recimo tudi to, da sta za zeleno identiteto mesta potrebni ne samo naravna danost ampak tudi dobro prostorsko načrtovanje. Župan občine Podčetrtek, Peter Misja, je na primeru svojega mesta razložil, da je ključ do uspešnosti turizma na lokalni ravni v složnosti, povezovanju in stremenju k skupnim ciljem.
Povezovanje ter sodelovanje sta bili tudi glavni temi sledečega panela. Poleg njih tudi ponos, ljudje in znanje, ki so tri osnove za grajenja na trajnostnem turizmu v prihodnosti. Govorci so se obregnili tudi ob zapleteno slovensko birokracijo in davčno zakonodajo. Maja Dimnik iz Glampro je povedala, da se turisti za kraj letovanja večkrat odločijo po produktu trženja in ne po destinaciji sami, kot v primeru Garden Village Bled. Petra Stušek iz Turizem Ljubljana je izpostavila, da se je na projekt Slovenske jedi, ki so ga začeli lani, odzvalo kar 60 gostincev. Na vprašanje, ali se bo spet vse ustavilo pri denarju, je najbolj slikovito odgovoril župan Slovenskih Konjic Miran Gorinšek: »Pomanjkanje je tudi čas streznitve. To, kar se dogaja zadnjih nekaj let, nas bo prisililo v povezovanje.« Udeleženci panela so se strinjali, da je potencialnih zgodb ogromno, vendar večkrat zmanjka korak do realizacije, za kar je pogosto kriv slovenski birokratski sistem.
V drugem sklopu so govorili o trajnostnem razvoju energetike in lesno predelovalne industrije. Mag. Nataša Černila Zajc je predstavila EKO Sklad, ki daje kredite podjetjem in posameznikom pri ekološko usmerjenih investicijah. Jože Prikeržnik iz Direktorata za lesarstvo je predstavil njihov program za revitalizacijo slovenske lesne industrije. Uršula Krisper iz Elektro Ljubljana je predstavila električne polnilnice Elektra Ljubljane po Sloveniji ter njihovo praktično delovanje. Ivan Zadravec s SODO je predstavil projekt postavitve mreže 26 hitrih polnilnic na slovenskem avtocestnem križu, ki poteka v sklopu projekta centralno-evropskih zelenih koridorjev. Trenutno obratujeta prva dva, ki sta bila odprta oktobra, celoten projekt naj bi bil zaključen do konca leta 2015. Neven Lisica s podjetja OVEN je predstavil potencial gradnje malih hidroelektrarn za razvoj malega gospodarstva. Male hidroelektrarne so poleg ekološke prijaznosti tudi enostavne za vzdrževanje in omogočajo lokalno energetsko neodvisnost. V severovzhodni slovenski regiji jih je do zdaj bilo postavljenih le 6, za kar gre še enkrat več kriviti obstoječo zakonodajo. Mag. Drago Keršič iz dunajskega TJP je spregovoril o možnostih financiranja projektov za izboljšave energetske izkoriščenosti javne infrastrukture, nepremičnin in industrijskih procesov. Na primeru Suisse Energy Efficiency Fund je predstavil program transparentnega privatnega financiranja trajnostnih projektov.
Posvet je bil izveden zelo uspešno, kar kaže tudi zanimanje, saj se je prijavilo preko 120 ljudi. Akterji na področjih turizma, energetike in lesne industrije so dobili edinstveno priložnost za izmenjavo mnenj in strategij, javnost pa je izvedela veliko novega o trajnostni usmerjenosti družbe in nujnosti le-te. Ob koncu so se udeleženci strinjali, da za rast Slovenije potrebujemo še več sodelovanja in povezovanje. Slovenija s svojimi naravnimi danostmi, obnovljivimi viri in gozdnatostjo potencial zagotovo ima. Posvet je le še en majhen korak proti skupnem cilju, vendar velik korak na trajnostni poti Slovenije. Vabljeni k ogledu fotografij s posveta v naši galeriji.
Oglejte si tudi: