Pregled posveta Za zeleno Slovenijo

Posvet Za zeleno Slovenijo je za nami. Po zaslugi vseh udeležencev – tako predstavljalcev, udeležencev panela ter občinstva – je bil izveden zelo uspešno. Pripravili smo vam podrobnejši pregled dogajanja z opisi vseh predstavitev.

Na samem začetku je udeležence pozdravila Eva Štraus Podlogar, v. d. generalne direktorice Direktorata za turizem. Izpostavila je, da turizem predstavlja 13 odstotokov slovenskega družbenega bruto proizvoda. Eno delovno mesto na področju turizma generira 1,4 delovna mesta, povezana z osnovno dejavnostjo v tej panogi. Prav tako je izpostavila, da gozdovi pokrivajo več kot 60 odstotkov slovenske površine, s čimer smo tretji znotraj Evropske Unije. Tako je skrani čas, da lesno predelovalno verigo postavimo v okvire, kakršni se pričakujejo od sodobne evropske države. Za obe panogi je poudarila potrebo po povezovanju, tudi zaradi upada evropskih sredstev na področju turizma z lanskih 143 milijonov evrov na samo 17 milijonov. Svoj govor je končala z apelom: “Slovenija je sicer znana po dvojini, vendar upam, da se bomo v prihodnje pogovarjali predvsem v prvi osebi množine.”

Prvi programskim sklop je bil osredotočen na trajnostni razvoj in partnerstva v turizmu.

Mag. Maja Pak, v. d. direktorice Slovenske turistične organizacije, je predstavila, zakaj je zeleni turizem priložnost za trajnostni razvoj Slovenije. Povedala je, da je povpraševanje po počitnicah, povezanih z naravo, iz leta v leto večje. Ker ima Slovenija s svojo lego in geografskimi značilnostmi odlična izhodišča, bo STO v naslednjem letu vzpostavila vsebinski digitalni portal za promocijo in večjo prepoznavnost med tujimi turisti ter s tem krepila znamko Slovenia Green. Ob tem bodo osredotočeni tudi na poslovno komuniciranje, organizacijo dogodkov ter raziskave in razvoj, med drugim tudi na krepitev Zelene sheme Slovenije.

Jana Apih, direktorica Zavoda Tovarna trajnostnega turizma, GoodPlace, ki so partner STO za operacionalizacijo Zelene sheme slovenskega turizma v prakso, je predstavila certifikate Slovenia Green in kako ti spodbujajo trajnostni turizem v Sloveniji. Poudarila je pomen transparentnosti in kredibilnosti certificiranja in s tem gradnje zaupanja potrošnikov kot tudi ponudnikov. Predstavila je certifikate Slovenia Green Accomodation in Slovenia Green (bronz, silver in gold), slovenske destinacije, ki so pridobile te certifikate ter tudi postopek pridobivanja. Poudarila je, da je trajnostni turizem pot in ne cilj, saj vedno lahko naredimo še korak več.

Nataša Jazbinšek Seršen iz Meste občine Ljubljana je predstavila Ljubljano kot zeleno prestolnico Evrope in prvo prejemnico certifikata “Slovenia Green Destination”. Ljubljana je prva srednjeevropska prestolnica z nazivom zelene prestolnice Evrope. Jazbinšek Seršenova je poudarila, da Ljubljana svojo zeleno identiteto gradi v kombinaciji naravnih danostih in prostorskih ukrepov. Ekološka cona v središču mesta, Zero Waste način zbiranja odpadkov, prenovljene brežine Ljubljanice, izgradnja novih mostov, sistem Bicikelj, električni Kavalirji in uvedba maskote zmajčice Flore so sami nekateri izmed trajnostnih in ekoloških ukrepov v mestu.

Peter Misja, župan občine Podčetrtek, je razkril kje leži ključ za uspeh povezovanja turistične ponudbe na lokalni ravni. Predstavil je projekte, ki so občino Podčetrtek pripeljali do uspešnosti: izgradnja kolesarskih poti, obnova cest, reforma komunalne infrastrukture s čistilnimi napravami, izgradnja športne infrastrukture ter izgradnja TIC (turistično-informativnega centra). Podčetrtek si je leta 2013 priboril naziv Najlepši manjši kraj v Evropi. To jim je uspelo z dobro komunikacijo in sodelovanjem, kar je župan izpostavil kot vodilno misel v razvoju slovenskega trajnostnega turizma. Z njegovimi besedami: “Vsi ciljamo na isti gol”.

Po prvem odmoru je sledila razprava v panelu z naslovom Zeleni turizem: od črke na papirju do celovitega turističnega doživetja ali kako vzpodbuditi trajnostno turistično ponudbo.

Na panelu so govorili že zgoraj omenjeni Eva Štravs Podlogar in Jana Apih, Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana, Alan Bukovnik, župan občine Radlje ob Dravi, Miran Gorinšek, župan občine Slovenske Konjice, Uroš Buda, Zavod Gostoljubnost slovenskih domov, Maja Dimnik, Glampro (specialisti za razvoj in trženje inovativnih glamping produktov) ter moderator Dragan Barbutovski.

Maja Dimnik je povedala, da se v Glampro trudijo priti v oči tujih turistov, tako so tudi izumili šotor za monsunsko deževje. Nekateri turisti se namreč odločijo za dopust na podlagi nekega produkta in ne zaradi destinacije same, za primer je dala Garden Village Bled.

Alan Bukovnik je izpostavil, da turizem šele sedaj dobiva vidnejšo vlogo v Dravski dolini. Izpostavil pa je problematiko plovnosti reke Drave, ki bi se dala koristiti v namene ekološkega turizma. Trenutna zakonodaja namreč ne omogoča plovbe z motornimi čolni, ki pa so zaradi bližine hidroelektrarn nuja.

Maja Apih je spregovorila o vlogi Zelene sheme Slovenije: »Slovenija je zelena, lepa, čista, imamo kazalnike naravnih vrednost, nismo pa imeli dokazil, kaj to pomeni za turizem. Sedaj pa počnemo točno to, trajnostnemu razvoje Slovenije postavljamo ogledalo. Bomo pa takrat ocenili, če nam je videno všeč.«

Petra Stušek je poudarila, da je Ljubljana sedaj kot Zelena prestolnica na svetovnem in ne samo evropskem trgu ter da znotraj Turizma Ljubljana delujejo kot velika družina, kar je ključno za uspešnost.

Na vprašanje, ali se bo vse skupaj spet ustavilo pri denarju, je odgovoril Miran Gorinšek: “Pomanjkanje je tudi čas treznitve. To, kar se dogaja zadnjih nekaj let, nas bo prisililo v povezovanje. Vendar moramo vse birokratske odzive odbit.”

Ob koncu so se udeleženci strinjali, da je za prihodnost trajnsotnega turizma v Sloveniji potrebno povezovanje, sodelovanje in znanje. Kot glavno oviro za razvoj trajnostnega turizma v Sloveniji udeleženci vidijo obstoječo zakonodajo in birokratske procese.

Drugi programski sklop je bil osredotočen na trajnostni razvoj v energetiki in lesno predelovalni industriji.

Mag. Nataša Černila Zajc, sekretarka in vodja sektorja za kreditiranje pri EKOskladu, je predstavila kako in s čim država spodbuja trajnostni razvoj. EKOskladi podeljujejo posojila kot tudi nepovratne finančne spodbude občanom in pravnim osebam. Upravičenci so vsa podjeta in občani v Republiki Sloveniji. Letošnji razpis je še aktiven. Programi se osredotočajo na izrabo obnovljivih virov energije ter obnove obstoječih objektov. Najpogostejše naložbe so tako hibridna in električna vozila, solarne celice, energetsko učinkovite novogradnje, toplotne črpalke in ostali bio sistemi ogrevanja.

Jože Prikeržnik, v. d. direktorja Direktorata za lesarstvo je predstavil njihov program. Njihova prvenstvena naloga je revitalizacije slovenske lesne industrije, saj je ta včasih zaposlovala okoli 40 tisoč ljudi, danes pa le še okoli 10 tisoč. Pripravljajo poslovno okolje za razvoj gozdno lesne verige, povezovanje s podjetji v lesni industriji in promocijo ter trženje slovenskega lesa in izdelkov. Poudaril je, da je les obnovljiv ter zdravju prijazen material, ki tudi znižuje ogljikove emisije. Potrebna pa je tudi celostna izraba lesa, ne samo hlodovine temveč tudi skorje, furnirja, desk, lepljencev, žagovine in sekancev.

Uršula Krisper iz Elektro Ljubljana je predstavila emobilnost v Ljubljani in okolici. Trenutno znotraj Elektro Ljubljana obratuje 25 polnilnih postaj, njihovo poraba je v porastu. Ločimo javne, pol zasebne in zasebne polnilne postaje. Domače polnilnice res ustrezajo željam posameznika in so tudi vedno dostopne, vendar povečajo račun za elektriko. Registracijo in identifikacija za uporabo javnih polnilnic poteka preko aplikacije za pametne telefone. Glavna prednost javnih polnilnic za uporabnika je v tem, da je polnjenje zaenkrat še brezplačno.

Ivan Zadravec iz SODO (sistemski operater distribucijskega omrežja v Sloveniji) je predstavil projekt polnilnic za električna vozila na slovenskem avtocestnem križu. Do konca leta 2015 SODO namerava postaviti 26 hitrih polnilnic na slovenskih avtocestah. Tako bi naredili Sloveniji bolj dostopno in povezano za električna vozila. Projekt Zeleni koridorji Slovenije je sicer del projekta Centralnoevropski zeleni koridorji. Glavna prednost teh polnilnic je, da avtomobilske baterije do 80 odstotokov zmogljivosti napolnijo v času pol ure, kar je najhitreje do sedaj. Prvi polnilnici na bencinskih postajah Lopata in Tepanje že obratujeta.

Neven Lisica iz OVEN (podjetje obnovljivih virov energije) je predstavil gradnjo malih hidroelektrarn kot priložnost za razvoj malega gospodarstva. Male hidroelektrarne so visoko učinkovite, imajo dolgo življenjsko dobo in nizke stroške obratovanja. Čas vračanja investicije traja med sedem in deset let. Gradnja malih hidroelektrarn bi omogočala zagon novih delovnih mest kot tudi omogočila lokalno energetsko neodvisnost. Predstavljalec je poudaril, da je glavna težava težava zakonodaja in birokracija, ravno zaradi tega zaenkrat v severovzhodni Sloveniji obratuje le šest malih hidroelektrarn.

Mag. Drago Keršič iz TJP skladi je predstavil delovanje financiranja projektov za izboljšave energetske izkoriščenosti javne infrastrukture, nepremičnin in industrijskih procesov. Prikazal je program delovanja Suisse Energy Efficiency Fund. Družba išče med 2 in 40 milijoni evrov vredne projekte, ki se ukvarjajo z zmanjševanjem onesnaževanja, tem nato dodeli posojila privatnih vlagateljev. Glavna prednost te oblike financiranja je popolna transparentnost in 100 odstotno financiranje.

Po zaslugi vseh udeležencev je posvet minil v dobrem vzdušju. Predstavljalci so uspešno predstavili dobre prakse in izmenjali precej idej za prihodnost trajnostnega razvoja Slovenije na omenjenih področjih. Skupaj bo potrebno stremeti k izboljšavi zakonodajo ter še bolj intenzivnem sodelovanju in povezovanju. Tako bo Slovenija lahko izkoristila svoje izjemne naravne danosti tako na področjih turizma, energetike in lesarstva.

Oglejte si tudi: