Ali investitorji v prehranski industriji investirajo pametno? Kako usklajujejo potrebo po dobičku in ekološko primernost, ki še ohranja življenje na zemlji? Odgovore na ta vprašanja so pri GreenBiz poiskali s pomočjo analize podatkov dveh pomembnih svetovnih poročil, ki sta izšli nedavno. Prvo je poročilo Medvladnega panela o klimatskih spremembah (IPPC), ki sta ga naredili dve organizaciji okviru OZN (WMO in UNEP) in si ga lahko ogledate na poročilu.
Drugo je poročilo Agrifoodtech investment report, globalne organizacije AgFunder, kjer so za leto 2021 analizirala več kot 3000 investicij, pretežno skladov tveganega kapitala in skladov za pospeševanje investicij v podporno tehnologijo ter startupe v celotni verigi hrane in kmetijstva. Pri GreenBiz kot največje neskladje izpostavljajo področje online prodaje hrane, ko investitorji niso zaznali rastočega trenda na Kitajskem, kjer se potrošniki povezujejo v večje skupine, z namenom ugodnejšega nakupa svežih proizvodov.
Ta trend zagotavlja zmanjševanje odpadkov in emisij transporta, cenejše nakupe ter bolj vegetarjansko potrošnjo. A žal investitorji tega rastočega trenda, ki omogoča ublažitev škodljivih vplivov na okolje in obenem tudi zaslužek, niso zaznali. Rast kitajskega podjetja Furong Xingsheng je bilo v letu 2021 vodilno v tej kategoriji. Investiralo pa se je v bolj klasične prodajne startupe z “instatno” dostavo kot na primer goPuff, Gorillas in Flink, ki ne prispevajo k varovanju okolja. Nikjer namreč ni dokazano, da manjše in bolj pogoste dobave zmanjšujejo odpadke, nasprotno zaradi pogostejše dostave lahko celo prispevajo povečanju emisij zaradi transporta, kakor tudi odpadkov.
Največja skladnost se je »zgodila« na področju inovativne hrane, kot je t.i. kultivirano meso in rastlinski proteini. V tej kategoriji so vodilna podjetja Impossible Foods, Nature’s Fynd in Perfect Day. Presenetljivo pa so s strani investitorjev povsem spregledani startupi kot so n.pr.: Indigo in Nori, po katerih je ogromno povpraševanje in še večja okoljska potreba.
Iz tabele so razvidne možnosti za zmanjšanje neto emisij v kmetijstvu in celotni prehranski verigi.
Seveda te primerjave niso popolne, saj metodologija AgFunderja ne zajema naložbenih trendov v bolj tradicionalnem kmetijstvu in naložb, povezanih s krčenjem gozdov, ki niso direktno povezane s prehransko verigo. Vendarle pa na področjih, ki jih analizira kaže na to, da je potrebno še veliko narediti, da bodo prehranske investicije bolj skladne s potrebami preživetja našega planeta in človeka. Tudi več pozornosti in izpostavljanja teh primerjav lahko prispeva k temu. Zato vas pozivamo, da ta članek in omenjena poročila tudi delite.
