Tekstilna industrija je ena izmed bolj umazanih. Gojenje in obdelava bombaža, pridobivanje sintetičnih vlaken in barvanje tkanin zaradi zastarelih metod močno škodujejo okolju. Samo v ZDA je tekstilna industrija peti največji onesnaževalec po izpustu ogljikovega dioksida. Vendar v zadnjih letih potrošniki postajamo vse bolj okoljsko osveščeni, prav tudi industrija prevzema odgovornost in se poslužuje čedalje več novih tehnologij, ki so okolju bolj prijazne. V tem prispevku vam predstavljamo 10 inovacij, ki bodo v prihodnosti ali že spreminjajo svet mode.
V skladu s trajnostnimi smernicami tekstilna industrija začenja reciklirati organske materiale. Nemška študentka Anke Domaske je uporabila mleko za proizvodnjo “eko-mlečnih vlaken” z imenom QMilch, podjetje Virus pa izdeluje svoja športna oblačila iz kavnih zrn. Londonska modna dizajnerka Suzanne Lee pa je izumila oblačila, ki vam ob fermentiranju čaja s pomočjo mikroorganizmov “zrastejo” kar sama. Več o tem revolucionarnem izumu si poglejte v videu.
Pomemben izum je AirDye. Ameriško podjetje Colorep je izumilo barvo, s katero pri barvanju tkanin namesto vode uporabijo vroč zrak. Nov postopek prihrani med 7 in 75 galon vode na funt tkanine oz. med 26 in 283 litri vode na 0,5 kilograma tkanine. S to tehnologijo se v skupnem seštevku porabi za kar 85 odstotkov manj energije kot pri tradicionalnem barvanju. Uporaba AirDye metode je postala zaščitni znak dizajnerskega dvojca Costello Tagliapietra.
Digitalni tisk je metoda nanašanja vzorcev direktno na tkanine s tiskalniki. Ta metoda zmanjša porabo vode za 95 odstotkov, porabo energije za 75 odstotkov in minimalizira izgubo tekstila. Pionirja tehnike digitalnega tiska sta Basso & Brooke, poslužujeta pa se je tudi Alexander McQueen in Mary Katrantzou.
Vse pogosteje se v modnem svetu poslužuje reciklirana sintetika. Uporabljajo se najrazličnejši materiali, od odpadnih plastičnih vrečk do pločevink. Tudi slovenska nogometna reprezentanca je igrala v dresih, narejenih iz odpadnih plastenk. Odpadne sintetične materiale razrežejo na majhne delce, te stopijo, in iz njih ustvarijo vlakna. Sintetična vlakna se v tekstilni industriji ponavadi uporabljajo skupaj z bombažem, ta kombinacija pa ustvarja vzdržljiv in mehek material.
Veliko manjših, nekonvencionalnih modnih linij, se še vedno zanaša na ročno barvane tkanine. Ta način je okolju prijazen, saj praktično ne porabi nobene energije, je pa seveda neprimeren za masovno proizvodnjo. Linija Jeff Garner’s Prophetik za pridobivanje barve uporablja samo rastline, ki zrastejo na skupnostnem vrtu, za tekstil pa uporablja konopljino svilo.
V ZDA so spletni prodajalci, naveličani nenehnega vračanja oblačil zaradi nepravih dimenzij, izumili spletno nakupovalno orodje, v katerega uporabniki vnesejo svoje mere, ta pa jim potem poišče vsa prilegajoča se oblačila na voljo. Istočasno je firma Fawes & Curtis iznašla Fits.me, ki je v bistvu virtualna garderoba. V njej virtualni robot vzame mere posameznika in posnema njegovo telesno obliko. Tako lahko uporabnik natančno vidi, katera oblačila se prilegajo in katera ne. Nemško podjetje Quelle je s tem sistemom zmanjšalo količino vrnjenih oblačil za 28 odstotkov.
Levi’s je za proizvodnjo enega para kavbojk porabil 42 litrov vode. Z novo platformo WaterLess prihranijo od 28 do 96 odstotkov vode v procesu proizvodnje. Metoda na primer pri pranju jeansa namesto vode uporablja kamne. Več si oglejte v videu:
Bio-filter za toksične snovi v odpadni vodi je prav tako pomemben izum. Filtri v agregatih odpadni vodi dodajo mikroorganizme, ki procesirajo strupene snovi. Na ta način se ozon in vodovje manj onesnažujeta, sistem pa uporablja 10 odstotkov več mikrooganizmov in proizvede 80 odstotkov manj blata kot običajni biološki filtri.
Pametno krojenje je kreiral indijski dizajner Siddhartha Upadhyaya zaradi potrebe po učinkovitejšem tkanju in zmanjšanju časa dobave. Preko računalnika, priključenega na statve, lahko uporabnik nadzira uporabo barv, oblik in velikosti pri izdelavi oblačila. Tkanje, barvanje in oblikovanje tekstila se tako odvijajo kar istočasno, statve pa same izdelujejo različne kose oblačil, ki jih je nato potrebno le še sestaviti in sešiti skupaj. Ta način porabi od 70 do 80 odstotkov manj energije in vode.
Nazadnje pa so tukaj še novi standardi v tekstilni industriji. Global Organic Textile Standard (GOTS) je certifikacijski program, razvit z namenom vzpostavljanja mednarodnih zahtev po trajnostni tekstilni industriji. Certifikat postavlja standarde glede ekološke proizvodnje tekstila, od gojenja rastlin do socialno odgovornih industrijskih proceosv, ter tudi zagotavlja verodostojnost kakovosti in trajnostno usmerjene industrije za stranke. Predstavitev logotipa in teh standardov je pomemben mejnik v razvoju trajnostne tekstilne industrij, ki že ima vpliv tudi na največje svetovne butike in proizvajalce.
