Na Nacionalnem inštitutu za biologijo se izteka dvoletni raziskovalni projekt Zasnova monitoringa divjih opraševalcev v Sloveniji, ki je nastal na pobudo EU in ga vodi docent dr. Matjaž Gregorič. Namen projekta, ki bo zaključen oktobra 2022, je izboljšanje znanja o vzrokih in posledicah izumiranja divjih opraševalcev ter kako izkoristiti njihov velik razvojni potencial za zanesljivo, naravno opraševanje.
Opraševalci so pomemben del biodiverzitete in zagotavljajo eno ključnih ekosistemsih storitev – opraševanje. Od opraševanja žuželk je odvisnih približno 4/5 kmetijskih in divjih rastlin. Vrednost opraševanja žuželk je zgolj v kmetijstvu ocenjena na 153 milijard EUR letno, zaradi naraščanja prebivalstva pa potrebe po opraševanju še naraščajo. Opraševalci so tudi pomembni indikatorji biodiverzitete.
Vloga divjih opraševalcev je pogosto še bolj učinkovitia kot medonosnih čebel. Zaradi večje učinkovitosti je njihov prispevek k opraševanju tako večji kot bi lahko sklepali zgolj po njihovi številčnosti. Za zanesljivo opraševanje in s tem povezano stabilno pridelavo in ohranjanje biodiverzitete je zato ključnega pomena ohranjanje pestrosti opraševalcev.
Med divjimi opraševalci so najpomembnejše divje čebele, torej čmrlji in čebele samotarke (v Sloveniji je bilo najdenih 565 vrst). Med pogostejše opraševalce sodijo tudi muhe in metulji, v manjši meri tudi druge žuželke, npr. nekateri hrošči in ose. Populacije divjih opraševalcev hitro upadajo. Glavni razlogi za to so pomanjkanje hrane zaradi intenzivnega kmetijstva in podnebnih sprememb, bolezni, pesticidi, pomanjkanje mest za gnezdenje in tujerodne vrste. Zaradi naravnih danosti je potencial divjih opraševalcev v Sloveniji še vedno razmeroma velik, a slabo izkoriščen in brez strategije trajnostnega upravljanja ga že izgubljamo.
Zaradi slabega dokumentiranja upadanja populacij in pestrosti opraševalcev so se v EU odločili za izvedbo tega monitoringa, ker je to prvi korak za pripravo učinkovitih ukrepov za zmanjšanje izumiranja divjih opraševalcec . Prva prednostna naloga Pobude EU o opraševalcih je zato izboljšanje znanja o zmanjševanju števila opraševalcev, njegovih vzrokih in posledicah, kar vključuje tudi razvoj stroškovno učinkovitega in standardiziranega spremljanja populacij opraševalcev.
Več o projetku na: bijh.zrc-sazu.si.
Kako smo se reševanja tega problema lotili v okviru naše kampanje SEM SPREMEMBA, ki poteka že peto leto zapored, lahko pogledate na povezavi.
O izsledkih drugih raziskav lahko preberete na povezavi :https://besjournals.onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/1365-2664.13572.
