Zaposleni v t.i. Zelenih pisarnah delajo skoncentrirano dlje časa, ne trpijo zaradi pogostih glavobolov, predvsem pa so manj utrujeni od tistih, ki še zmeraj delajo v okolju brez zelenih rastlin, leta in leta vklopljenimi računalniki, ne reciklirajo papirja in ločujejo odpadkov.
Raziskave potrjujejo, da imajo posamezniki, ki delajo v Zelenih pisarnah in skrbijo za zeleno okolje v njih, boljšo samopodobo in so pri svojem delu samozavestnejši, mirnejši in bolj sproščeni. Ob tem soustvarjajo zeleno kulturo podjetja in občutijo pripadnost svojemu delovnemu okolju. Kar 51% pisarniških delavcev trdi, da bi bili zadovoljnejši, če bi lahko bili bolj »zeleni« na delovnem mestu.
Prihodnost je torej v Zelenih pisarnah, ki prispevajo k zaposlenim prijaznemu okolju tako, da
- žarnice zamenjajo z energetsko učinkovitejšimi in daljšim delovanjem,
- izklopijo računalnike ob koncu delovnega dne, oz. jih preklopijo v stanje mirovanja, ko jih ne uporabljajo,
- reciklirajo papir,
- v delovne prostore vnašajo zelene rastline,
- kupujejo reciklirane proizvode,
- zmanjšajo uporabo vode,
- pozimi znižajo temperaturo v prostorih za vsaj eno stopinjo Celzija in jo poleti za prav toliko povišajo,
- ločujejo odpadke,
- se povezujejo se s podjetji, ki delujejo »zeleno«…
Slovenija se je še pred nekaj leti uvrščala na sam vrh onesnaženosti okolja v Evropi. Med mesti so prednjačili Ljubljana, Maribor, Celje, Trbovlje in Hrastnik, kjer je bilo v zraku izmerjeno največ prašnih delcev, v zadnjem času pa smo svojih napak očitno zavedli s svojim delovanjem kažemo boljši odnos do narave, s tem pa odnos do samega sebe in svojih otrok.
Kako ustvariti Zeleno pisarno, si lahko preberete tukaj.
