Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo leta 2014 v Sloveniji proizvedenih 4 667 335 ton odpadkov. Izmed teh je bilo okoli 12 odstotkov proizvedenih v gospodinjstvih. V letu 2014 smo Slovenci proizvedli slabih 900 000 ton komunalnih odpadkov. Največ v preteklih petih letih, a še vedno manj kot leta 2009 ali 2008.
Prebivalec Slovenije je v letu 2014 v povprečju proizvedel 433 kilogramov komunalnih odpadkov, od tega 3,3 kilogramov nevarnih.
Dobra novica je, da se je leta 2013 recikliralo 69 odstotkov vse odpadne embalaže. Največ, 39 odstotkov, iz papirja in kartona. Plastične embalaže je bilo 21 odstotkov, steklene pa 16 odstotkov.
Res je, da smo Slovenci nad evropskim povprečjem glede recikliranja, k čemur pripomore tudi zakonska Uredba o ravnanju z odpadki in ekološki otoki. V Sloveniji se po podatkih iz leta 2013 reciklira 39 odstotkov vseh odpadkov, kar je več od evropskega povprečja. V Evropski Uniji se skupno reciklira 25 odstotkov odpadkov.
Reciklirati in zmanjšati količino
Vendar obstaja tudi druga plat medalje. Na deponije v Sloveniji zvozimo kar 58 odstotkov vseh odpadkov. Evropsko povprečje je pri 37 odstotkih. Prednjačita Nemčija in Belgija, ki odpadkov na deponijah praktično več ne odlagata, temveč ob reciklaži odpadke tudi energetsko izkoriščata, recimo s sežigom za pridobivanje električne energije. Zgovoren podatek iz leta 2011 pravi, da odrasel Slovenec letno porabi med 130 in 150 vrečk, reciklira pa se jih le štiri odstotke. Reciklaža je pomemben proces za trajnostno okolje in trajnostno družbo, vendar je potreben razmislek o zmanjšanju dejanske količine odpadkov, kar dobro povzame Aleksandra K. Kovač v svoji kolumni Slovenija in odpadki. V duhu ideje, da je »najboljši odpadek tisti, ki ne nastane«, namerava podjetje Snaga letos v Ljubljani v sklopu Zelene prestolnice 2016 odpreti prvo slovensko trgovino brez embalaže.
