To, da si ljudje ne želijo ukrepanja proti podnebnim spremembam je mit oz. neresnica, kar je sedaj tudi dokazano. Zakaj torej številne raziskave javnega mnenja ne izmerijo tega, da si ljudje želijo učinkovitih podnebnih ukrepov? Zakaj je prišlo do te spirale neresnic?
To so se spraševali strokovnjaki v okviru poskusa, ki je bil izveden v ZDA, čeprav je iluzija, da podnebni ukrepi niso priljubljeni, kolektivna in globalna. Več lahko preberete tukaj.
V okviru te raziskave so izmerili, da si velika večina – kar 89% ljudi po vsem svetu, želi učinkovitih podnebnih ukrepov za zaščito življenja na zemlji.
Predstavljajte si, da bi razbili ta mit?! Odpravljena bi bilausodna napaka, ki ovira podnebno renesanso. Zgodil bi se lahko velik premik. Ljudjem je potrebno samo pokazat, da v svojih prepričanjih niso sami in upali si bodo povedat, kaj v resnici mislijo.
Ogromen speči potencial globalnega ekološkega gibanja
Po mnenju strokovnjakov bi sprememba pravil igre svet potisnila v nezaustavljiv podnebni napredek. Zato časopis Guardian združuje moči z ducati uredniških centrov po vsem svetu, da bi zagnali projekt 89 % – in poudarili dejstvo, da si velika večina svetovnega prebivalstva želi podnebnih ukrepov. Preberite več.
Z objavo tega članka časopisa Guardian želimo prispevati k razbijanju mita – neresnice, da ljudi ne zanimajo podnebne spremembe in ekološka tematika. Temveč dokazano velja nasprotno.
Komunikacijska kampanja, ki bi bila cenovno ugodna in prilagodljiva, bi lahko bila med najmočnejšimi orodji za boj proti podnebni krizi, pravijo. Desetletja psiholoških raziskav kažejo, da lahko odpravljanje takšnih nesporazumov spremeni poglede ljudi na številna vprašanja, od sodelovanja v protestih do glasovanja za Donalda Trumpa.
»Sedimo na ogromnem potencialnem podnebnem gibanju,« je dejal profesor Anthony Leiserowitz z univerze Yale v ZDA. »Je latentno. Ni bilo aktivirano ali katalizirano. Ko pa prebijete te vrzeli v zaznavanju, ljudem pomagate razumeti, da niso sami in da dejansko obstaja globalno gibanje.”
Zakaj je prišlo do pojava “utišane” večine?
Raziskava se je začela s preprostim ciljem, pravi profesorica Teodora Boneva z Univerze v Bonnu v Nemčiji, ki je s kolegi izvedla poskuse: »Želeli smo spremeniti svet. Zato smo se kot družboslovci in ekonomisti vprašali: kakšne raziskave lahko izvedemo?«
Njihov največji rezultat je bila obsežna, svetovna anketa, ki je razkrila izjemno dejstvo, da so ljudje po vsem svetu enotni v želji po ukrepih za boj proti podnebni krizi, a ostajajo tiha večina, ker zmotno mislijo, da le manjšina deli njihova stališča .
»Prej bi, tako kot vsi drugi, podcenjevali podporo,« pravi. »Zato smo si, ko smo videli prihajajoče številke, mislili: ‘Vau!’ Nismo si predstavljali, da bomo v toliko državah našli tako dosledne vzorce.«
Ekipa je ugotovila, da si 89 % ljudi po vsem svetu želi, da bi njihove nacionalne vlade storile več v boju proti globalnemu segrevanju. Več kot dve tretjini jih je dejalo, da so pripravljeni dati 1 % svojega dohodka za boj proti podnebni krizi. Ključno pa je, da menijo, da bi bila le manjšina drugih ljudi – 43 % – pripravljena storiti enako.
V raziskavi je sodelovalo 130.000 ljudi v 125 državah, ki predstavljajo 96 % svetovnih emisij ogljika, objavljena pa je bila v reviji Nature Climate Change . Prebivalci Kitajske, največje onesnaževalke na svetu, so bili med najbolj zaskrbljenimi, saj jih je 97 % menilo, da bi morala njihova vlada storiti več v boju proti podnebni krizi, štirje od petih pa so pripravljeni dati 1 % svojega dohodka. Drugi največji onesnaževalec na svetu, ZDA, so bile blizu dna lestvice, vendar so še vedno tri četrtine njihovih državljanov menile, da bi morala njihova vlada storiti več, skoraj polovica pa je bila pripravljena prispevati.
Celo v petrodržavnih državah Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratih je bila velika večina – približno 80 % – pripravljena nameniti 1 % svojega dohodka za podnebne ukrepe. Koliko jih je želelo več vladnih ukrepov, ni znano: ti državi nista dovolili, da bi se to vprašanje postavilo.
Tisti, ki so najbolj neposredno čutili vročino, so imeli najmočnejše pro-podnebne poglede. Prebivalci bogatih držav so bili bistveno manj pripravljeni prispevati 1 %, države, kjer so se ljudje najbolj želeli boriti proti podnebni krizi, pa so uvedle bistveno več podnebnih politik, so ugotovili raziskovalci. Bolj ko so ljudje verjeli, da bodo njihovi sodržavljani prispevali svoj denar za podnebne ukrepe, večja je bila verjetnost, da bodo prispevali tudi sami, kot so pokazali Bonevini poskusi s lonci za 450 dolarjev.
»Te pozitivne interakcije kažejo, da lahko sprememba enega dejavnika sprosti močne, samokrepitvene cikle povratnih informacij, ki sprožijo dinamiko socialnega napitnine,« je zaključila ekipa. »Naši rezultati kažejo, da bi lahko bila usklajena prizadevanja za odpravo teh napačnih predstav močna intervencija, ki bi prinesla velike, pozitivne učinke.«
Samocenzura in spirala molka
Posamezna raziskava, kot je tista, ki so jo izvedli Boneva in sodelavci, je fascinantna – a morda mislite, da bi lahko bil to nenavaden rezultat. Ni. Številne obsežne študije so pokazale, da je javna želja po podnebnih ukrepih globoka in globalna ter da so napačne predstave, ki spodbujajo »spiralo molka« o podnebju, prisotne povsod, kamor raziskovalci pogledajo.
V anketi ZN iz leta 2024, imenovani Ljudski podnebni glas , je bilo anketiranih 75.000 ljudi v državah, ki predstavljajo 90 % svetovnega prebivalstva. Ugotovila je, da si 80 % ljudi želi, da bi njihove države okrepile svoje podnebne zaveze. Nedavna anketa, v kateri je sodelovalo 40.000 ljudi v 20 državah z največjim onesnaževanjem sveta, je pokazala, da je 86 % ljudi menilo enako.
Oblikovanje vprašanja se lahko spremeni, vendar se želja ljudi po podnebnih ukrepih ne. Vanketi, v kateri je sodelovalo 140.000 ljudi (pdf) v 187 državah in ozemljih, je bilo vprašanje, kako visoko prioriteto bi morale imeti podnebne spremembe za vlado njihove države: 89 % ljudi je odgovorilo, da so zelo visoke, visoke ali srednje, 67 % pa jih je odgovorilo, da so zelo visoke ali visoke.
Tudi vrzeli v zaznavanju so resnične. Ameriška študija iz leta 2022 je pokazala, da ljudje menijo, da le približno 40 % njihovih sodržavljanov podpira podnebne politike : dejanski delež je bil približno 75 %. Prejšnja študija je ugotovila enako na Kitajskem .
Druga splošno razširjena prepričanja so se izkazala za napačna, vključno z idejo, da ljudje v bogatih državah niso pripravljeni dajati denarja revnejšim državam za pomoč v boju proti podnebni krizi. Študija, ki je preizkušala podporo prerazporeditvi denarja iz globalne sheme trgovanja z emisijami od bogatih k revnim, je pokazala, da shemo podpira 76 % Evropejcev in 54 % Američanov.
»Tiha večina podpira ukrepe glede podnebnih sprememb,« je dejal dr. Adrien Fabre iz Mednarodnega centra za raziskave okolja in razvoja v Franciji, ki je vodil študijo. »Ozaveščanje ljudi o tem bi zelo pomagalo in prineslo upanje. Mislim, da se veliko ljudi samocenzurira in se ne bori ali glasuje [za podnebne ukrepe], ker menijo, da njihove ideje niso v skladu s časom.«
»Večina podpira tudi politike globalne prerazporeditve, tudi med ljudmi v državah z visokim dohodkom, ki razumejo, da bi morali za to plačati,« je dejal Fabre. »To je zato, ker ljudje pripisujejo vrednost človekovim pravicam in dobremu počutju soljudi ter stabilnemu podnebju.«
Iskrenost podpore podnebnim ukrepom
Toda ali je ta ogromna podpora podnebnim ukrepom v anketah dejansko iskrena ali pa ljudje samo govorijo tisto, kar mislijo, da želijo raziskovalci slišati?
Fabre, Boneva in drugi akademiki redno preverjajo zanesljivost informacij anket z uporabo številnih orodij. Ta vključujejo primerjavo odgovorov ljudi z njihovim vedenjem v resničnem svetu, na primer iskanje korelacij med izraženo pripravljenostjo ljudi plačati denar za podnebne ukrepe in njihovimi dejanskimi donacijami podnebnim dobrodelnim organizacijam.
Drugi testi povezujejo njihove odgovore s posledicami iz resničnega sveta, na primer tako, da jim povedo, da bodo njihovi odgovori poslani vladi, ali pa skrijejo podnebna vprašanja med drugimi, da anketiranci ne morejo uganiti “pravega” odgovora.
Kakor koli že, Fabre je dejal: »Ankete se redko motijo za več kot 5 %.« To lahko pri tesnih volitvah pomeni veliko razliko, ne pa, ko govorimo o velikih večinah, kot je 89 %, ki si od svojih vlad želijo več podnebnih ukrepov.
Politične iluzije in napačne odločitve
Ali menite, da politiki trpijo zaradi enakih iluzij o priljubljenosti podnebnih ukrepov kot javnost?
Morda mislite, da so njihove politične antene natančno uglašene na javno mnenje, vendar niso – včasih močno podcenjujejo javno mnenje. In to je pomembno, je dejal dr. Niall, McLoughlin pri Climate Barometer ki analizira mnenja o podnebju v Združenem kraljestvu.
Skupina je leta 2024 ugotovila, da 72 % britanske javnosti podpira gradnjo vetrnih elektrarn na kopnem na njihovem območju, vendar je le 19 % poslancev menilo, da večina njihovih volivcev to podpira. »To je bila ovira za odobritev in uvedbo projektov,« so zaključili analitiki. Podobni rezultati so bili ugotovljeni v ameriškem kongresu glede predpisov o ogljiku.
Podnebne ukrepe podpirajo celo tisti, ki volijo za politične stranke, ki jim izrecno nasprotujejo, ugotavlja britanski thinktank More in Common. Desničarska populistična stranka Reform UK je nedavno zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb označila za » histerijo «, vendar je 62 % ljudi, ki so leta 2024 glasovali za to stranko, dejalo, da je pomembno, da se vlada ukvarja s podnebnimi spremembami.
Navidezno protislovje je razloženo z dejstvom, da je zelo malo (4 %) volivcev Reform dejalo, da je stranka dobila njihov glas zaradi svoje okoljske politike. Namesto tega jih je 72 % dejalo, da je to zaradi njene trde protiimigracijske politike.
Boneva je dejala: »Obveščanje o politični razpravi o podnebnih vprašanjih je lahko zelo koristno. Če politike bolj ozavestimo o tem, kaj si ljudje v njihovi državi želijo, bodo morda dejansko ukrepali v skladu z željami ljudi.«
Družbena bitja
Večina ljudi je družabnih bitij, na katere močno vplivajo dejanja in besede drugih. Zato lahko popravljanje zmotnih prepričanj o stališčih sodržavljanov vpliva na to, kaj mislite in počnete. Številne raziskave kažejo, da lahko to spremeni poglede ljudi na vrsto vprašanj socialne pravičnosti.
Prvič, ljudi privlačijo »družbene norme«, zaznani standard sprejemljivega vedenja. »Med ljudmi obstaja resnično močan motiv, da se poskušajo držati tistega, kar se jim zdi družbeno zaželeno,« je dejala Boneva. »To se je pokazalo v mnogih, mnogih različnih kontekstih.«
Ljudje so tudi »pogojni sodelavci«: bolj verjetno je, da bodo prispevali k javnemu dobremu, če mislijo, da drugi počnejo enako. »Tudi ta motiv je bil zelo podrobno preučen,« je dejala Boneva. »Če vsi ostali v skupnem domu pomivajo posodo, boste to počeli tudi vi. Če vsi ostali samo puščajo svoje stvari, se tudi vi ne boste trudili.«
Študije so pokazale, da lahko obveščanje ljudi o priljubljenosti okoljskih ukrepov med drugimi spodbudi njihova lastna dejanja, na primer pri varčevanju z energijo in zelenem načinu življenja . Popravljanje napačnih predstav med državljani ZDA o podnebnih pogledih ljudi na Kitajskem je povečalo podporo podnebnemu sporazumu.
Vendar pa so študije, ki so se posebej osredotočale na zelena vprašanja, doslej relativno redke in so pokazale mešane rezultate, je dejala dr. Sandra Geiger z univerze Princeton v ZDA. Njeno delo, ki bo kmalu objavljeno v 11 državah, je pokazalo majhno povečanje pripravljenosti ljudi, da bi govorili o podnebni krizi, ko so jim povedali, da se večina z njimi strinja.
To bi lahko bilo pomembno, je dejala: »Popravljanje teh napačnih predstav lahko prekine to spiralo molka . Če nato verjamete, da se večina strinja z vami, je večja verjetnost, da boste o tej temi spregovorili, kar pa posledično popravi napačne predstave pri drugih ljudeh.«
Vendar pa popravljanje zmotnega dojemanja ni privedlo do tega, da bi ljudje dajali večjo prednost vladnim podnebnim ukrepom ali da bi sami živeli bolj zeleno, je dejal Geiger. Druga nedavna študija v 63 državah je pokazala, da popravljanje zmotnega dojemanja ni vplivalo na poglede ljudi na podnebje, prav tako pa tudi druga o sprejemanju davkov na ogljik .
Vpliv ovrženja zmotnih stališč je lahko odvisen od tega, kako se jih popravi, na primer z uporabo zgodb namesto podatkov ali z večkratnim popravljanjem, ne le enkrat. »Tega še nismo zares ugotovili,« je dejal Geiger. Morda ostajajo tudi druge ovire , kot so na primer zakoreninjene ideologije.
Vendar je izpostavila en pristop, ki se je jasno izkazal za učinkovitega: popravljanje zmotnega dojemanja ljudi o deležu podnebnih znanstvenikov , ki se strinjajo, da je globalno segrevanje posledica človekovih dejanj in resen problem, ki je izjemno visok.
Kljub dosedanjim različnim rezultatom Geiger še vedno podpira kampanje za odpravo napačnih predstav: »Ljudje si zaslužijo vedeti, kampanje pa so poceni in prilagodljive.«
Prekinitev tišine
Zakaj sploh obstajajo te kolektivne iluzije o ravni podpore podnebnim ukrepom? Kaj je temeljni vzrok? Odgovor ostaja negotov, vendar je verjetno zapletena mešanica človeške psihologije – ljudje na primer ponavadi mislijo slabše o drugih kot o sebi – in dezinformacij o fosilnih gorivih.
»Eden od razlogov je v osnovi človeški, saj ne moremo zlahka brati src in misli naših soljudi,« je dejal Leiserowitz. »To je še dvakrat težje, ker so podnebne spremembe abstraktno vprašanje, ki je pogosto zavito v znanstvene informacije.«
»Tretji ključni razlog je obstoj zelo obsežne, sofisticirane, dobro financirane in dolgotrajne kampanje dezinformacij, ki jo vodi industrija fosilnih goriv in njeni zavezniki ter seje dvom in razdor, da bi ohranili svoj dobiček,« je dejal.
Ta kampanja je delovala kot »ogromen megafon« za majhno, a glasno manjšino, ki zavrača podnebno znanost – približno 10 % v ZDA – je dejal: »Posledično ponavadi prevladujejo v javnosti. Podnebne spremembe so se pridružile seksu, religiji in politiki kot tabu tema za mizo za zahvalni dan. Zato je sporočanje družbenih norm eden najmočnejših posegov, ki jih lahko naredite.«
Kaj pa današnja hitro spreminjajoča se geopolitika z naraščajočim nacionalizmom, Trumpovim utrjevanjem zanikanja podnebnih sprememb v ZDA in grožnjo trgovinskih vojn in recesij? Zaradi tega so podatki o dejanskih pogledih ljudi na podnebje pomembnejši kot kdaj koli prej, je dejala Cassie Flynn, globalna direktorica za podnebne spremembe pri Programu ZN za razvoj, ki je vodil Ljudsko podnebno glasovanje.
»Ljudje smo pravzaprav zelo multilateralni,« je dejala. »Rezultat, ki se mi vedno vtisne v spomin, je tale: 86 % ljudi je menilo, da bi morale države pozabiti na svoja nesoglasja glede drugih vprašanj in sodelovati. Ljudje razumejo, da so naše usode povezane, ko gre za podnebno krizo, in želijo, da svetovni voditelji ukrepajo.«
In vsakdo lahko pomaga prekiniti »spiralo molka«, pravi profesorica Cynthia Frantz z Oberlin Collegea v ZDA: »Sprememba preprosto zahteva, da so ljudje vedno znova izpostavljeni dejstvu, da v svoji zaskrbljenosti in pripravljenosti ukrepati niso sami.«
Frantz je dejal: »Opolnomočujoča resnica je, da vsaka javna izjava šteje, in bolj raznoliki kot so glasovi, učinkovitejše bo sporočilo.«
Ta zgodba je del projekta 89% , pobude globalnega novinarskega sodelovanja Covering Climate Now .
