V zadnjih desetletjih se mesta po vsej Evropski uniji soočajo z vedno bolj intenzivnim učinkom toplotnih otokov – pojavom, kjer so mestna območja bistveno bolj ogreta kot podeželje. Beton, asfalt, pomanjkanje zelenih površin in toplota, ki jo oddajajo vozila ter klimatske naprave, ustvarjajo pogoje, ki ogrožajo zdravje ljudi, povečujejo energetsko porabo in slabšajo kakovost življenja. Evropska okoljska agencija o podnebnih spremembah v Evropi opozarja, da se Evropa segreva hitreje kot ostali svet.
Vročinski valovi v Sloveniji
Južna Evropa, v katero po poročilu Agencije sodi tudi Slovenija, se segreva močneje kot preostanek Evrope. Zaradi razlik v gostoti pozidave prihaja do velikih razlik v temperaturah med posameznimi deli mest. To lahko opazimo tudi na primeru Maribora, kjer so se temperature površja 27. junija 2025, torej v junijskem vročinskem valu, med posameznimi deli gibale od 17 °C do 36 °C. V časniku Večer v članku iščejo odgovore na vprašanja: kje se Slovenija najbolj pregreva, kaj kažejo trendi in napovedi in kakšna je pogostnost in trajanje vročinskih valov.
Izzivi evropskih mest
Evropska mesta so se znašla pred zahtevnim izzivom: kako ohraniti kakovost življenja ob podnebnih spremembah. Rešitve obstajajo – vendar zahtevajo pogumne politične odločitve, medsektorsko sodelovanje in aktivno vključevanje prebivalcev. Najuspešnejša mesta razumejo, da hlajenje mest ni zgolj tehnični izziv, temveč vprašanje pravičnosti, zdravja in prihodnosti.
Najpogostejši problemi:
- Učinek toplotnih otokov (Urban Heat Island – UHI)
Zgostitev stavb in cest pomeni manj naravnega hlajenja – površine zadržujejo toploto in jo ponoči počasi oddajajo. - Pomanjkanje zelenih površin
Drevesa in parki niso le estetski elementi – blažijo vročinske valove, čistijo zrak in vplivajo na duševno zdravje. - Slaba kakovost zraka
Višje temperature poslabšajo stanje ozračja, povečajo koncentracije ozona in drobnih delcev. - Povečana energetska poraba
Klimatske naprave postajajo nujne, kar povečuje porabo elektrike in emisije CO₂. - Neenakomerna izpostavljenost
Revnejše skupnosti imajo pogosto manj dostopa do zelenih in senčnih površin, kar povečuje socialne razlike v zdravju.
Učinkovite rešitve:
- Zelene strehe in fasade
Zmanjšujejo temperaturo stavb, absorbirajo deževnico, izboljšujejo zrak in podpirajo biotsko raznovrstnost. - Mestni gozdovi in drevoredi
Drevesa lahko znižajo temperaturo okolice za več kot 2°C. Strategije urbanega gozdarjenja postajajo ključno orodje. - Prepustne površine in vodni elementi
Zmanjšujejo poplavna tveganja, izboljšujejo hlajenje in omogočajo ponikanje vode. - Pametno urbanistično načrtovanje
Uporaba svetlejših materialov, večja medsebojna razdalja stavb, pasivno hlajenje, zasnova vetrovnikov. - Participativni pristop
Vključevanje prebivalcev v načrtovanje sosesk omogoča bolj trajnostne in pravične rešitve.
Mesta, ki kažejo pot naprej
Pariz, Francija
– Projekt “Oasis Courtyards” spreminja šolska dvorišča v zelene oaze.
– Pospešeno sajenje dreves – cilj je 170.000 novih dreves do 2026.
– Strategija za preoblikovanje uličnega prostora s “15-minutnim mestom”.
Rotterdam, Nizozemska
– “Water Squares” – javni prostori, ki služijo tudi kot zbiralniki meteorne vode.
– Zeleni strešni program: mesto sofinancira namestitev ozelenjenih streh.
– Uporaba digitalnih orodij za merjenje mikroklime in načrtovanje rešitev.
Barcelona, Španija
– Projekt “Superblocks”: zapiranje določenih mestnih blokov za promet.
– Povečanje javnega prostora za pešce in zasaditev 500.000 dreves do 2030.
– Hlajene cone za ranljive prebivalce med vročinskimi valovi.
Vključite se!
Na Ekoglobal.net pozivamo občine, nevladne organizacije in posameznike, da delijo svoje primere dobrih praks ali težav s segrevanjem mestnih okolij. Pišite nam, in vašo zgodbo bomo predstavili!
Primer dobre prakse: Ljubljana – Zeleno srce Evrope
Ljubljana, ki je bila že leta 2016 razglašena za Zeleno prestolnico Evrope, na področju prilagajanja na podnebne spremembe vlaga veliko truda. S svojo strategijo se osredotoča na zmanjševanje učinkov toplotnih otokov, promocijo trajnostne mobilnosti in zaščito zelenih površin.
Ključni ukrepi:
- Zaprtje mestnega središča za promet
Leta 2007 je bila sprejeta ena najbolj ambicioznih odločitev: popolna pešcona v centru, kar je zmanjšalo emisije in temperature v jedru mesta. - Razvoj zelenih površin
Ljubljana ima več kot 542 m² zelenih površin na prebivalca. Mestni gozd Tivoli-Rožnik-Šišenski hrib je zaščiten kot naravni park. Uporabljajo se tudi divje travniške ureditve, ki so odporne na sušo. - Zelene strehe in urbani vrtovi
Mestne oblasti so vzpostavile subvencije za zelene strehe in vrtove, predvsem na javnih stavbah. Vzgojno-izobraževalne ustanove so vključene v programe mestnega kmetovanja. - Pametno upravljanje z vodo
Mesto aktivno prenavlja kanalizacijsko omrežje, uporablja zadrževalnike in ponikalne sisteme ter ureja porečja z naravnimi metodami. - Vključevanje prebivalcev
Ljubljančani sodelujejo v programih “Četrtne skupnosti za podnebje”, kjer predlagajo rešitve in spremljajo napredek.
Rezultati:
– Temperatura v mestnem središču se je v zadnjem desetletju stabilizirala kljub več vročinskim valovom.
– Delež trajnostne mobilnosti (hoja, kolesarjenje, javni prevoz) presega 70 %.
– Mesto je vzor drugim občinam v Sloveniji in širše.
Viri in dodatno branje:
– European Environment Agency: Urban Adaptation
– Heat Resilient Cities EU Project
– Cities100 Climate Solutions
