Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) je skupaj s partnerji za štiriletni projekt za ohranjanje biotske raznovrstnosti za projekt Obnova rečnih in obrečnih habitatov Mure in Drave (Natura Mura – Drava), ki ga bodo izvajali do septembra 2029, pridobil novih 12 milijonov evropskih in državnih sredstev.
Območje ob Muri in Dravi predstavlja edinstven rečni ekosistem z veliko pestrostjo življenjskih prostorov, ki se je oblikoval skozi stoletja. Območje zagotavlja bivališče mnogim rastlinskim in živalskim vrstam, med njimi so številne ogrožene. Od leta 2004 sta obe območji po Direktivi o habitatih in Direktivi o pticah vključeni v evropsko naravovarstveno omrežje Natura 2000. Reka Mura je bila v 2018 razglašena tudi kot Unesco biosferno območje Mura, ki je v letu 2021 postalo del prvega 5-državnega biosfernega območja na svetu Mura-Drava-Donava (TBR MDD).
Rečni ekosistemi ob Muri in Dravi so v preteklosti zaradi različnih človekovih posegov in spremenjenih hidromorfoloških razmer izgubili zmožnost naravne dinamike. Spremenile so se poplavne ravnice, okrnjen je nastanek novih prodišč ter stranskih rokavov in mrtvic, obstoječe pa se izsušujejo in zaraščajo. Dodaten pritisk na življenjske prostore predstavlja intenzifikacija in opuščanje kmetijske rabe zemljišč, intenzivno gospodarjenje z gozdovi v preteklosti, bolezni gozdnega drevja in naravne ujme v gozdovih, invazivne tujerodne vrste (ITV). Številne rastlinske in živalske vrste ter njihova življenjska okolja so zato ogrožena.
Partnerji projekta Natura Mura – Drava naslavljajo te pritiske s strokovnim znanjem in izkušnjami iz že izvedenih ukrepov na Muri in Dravi. Na območju Drave bodo izvedli ukrepe iz Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028. Na območju Mure bodo izvedli ukrepe iz programa, ki so bili tudi že usklajeni s ključnimi lokalnimi deležniki in konkretizirani ob pripravi Akcijskega načrta obnove rečnih in obrečnih habitatov na območju Natura 2000 Mura.
Ukrepe bodo izvedli na skoraj 370 hektarih
S projektom bodo na območju Nature 2000 Mura izboljšali stanje 18 vrst in štirih habitatnih tipov, na območju Nature 2000 Drava pa stanje 11 vrst in petih habitatnih tipov, ki so sedaj v slabem stanju ohranjenosti. Z ukrepi bodo zajeli življenjska okolja vrst hroščev, kačjih pastirjev, rib, dvoživk, plazilcev, ptic in sesalcev.
Na obeh območjih bodo izvedli ukrepe za izboljšanje hidromorfoloških razmer, obnovili mrtvice, na izbranih odsekih razširili strugo ter na odkupljenih zemljiščih reko prepustili naravnim procesom. Za obnovo gozdnih habitatnih tipov bodo tudi odstranili ITV in obstoječo zarast ter gozdne nasade in gozd naravno pomladili. Za izboljšanje življenjskega okolja vrst bodo ukrepi zajemali tudi vzpostavitev mreže novih mlak v gozdnem prostoru, mreže habitatnih dreves, obnovili bodo ekstenzivna travišča in vzpostavili mejice ter zagotovili trajnostni način upravljanja z vzpostavitvijo primernega režima košnje ter paše.
Kot podporo neposrednim aktivnostim bodo izvedli številne komunikacijske aktivnosti, ključne za predstavitev izvedenih aktivnosti širši javnosti. Vzpostavili bodo informacijski center, učne poti, nadgradili bodo vsebine na gradu Borl in v Naravnem rezervatu Ormoške lagune. Z namenom ozaveščanja in izobraževanja bodo pripravili tudi dokumentarni film.
Projekt Natura Mura – Drava se izvaja od julija 2025 do septembra 2029. Partnerji projekta (ZRSVN, Direkcija RS za vode, Slovenski državni gozdovi d.o.o., Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Občina Lendava) bodo izvajali različne strokovne in upravljavske naloge iz področij ohranjanja in varstva narave, upravljanja voda, upravljanje gozdov, upravljanja naravnih rezervatov, razvoja, ozaveščanja, izobraževanja in promocije. S svojimi izkušnjami bodo vsi prispevali k strokovni izvedbi projektnih aktivnosti.
Projekt Natura Mura – Drava je del Programa Evropske kohezijske politike 2021–2027 in prispeva k cilju Zelena preobrazba za podnebno nevtralnost. Pripomogel bo k izboljšanju stanja biotske raznovrstnosti v omrežju Natura 2000. Skupna vrednost projekta je 12.176.488,39 evra, od tega bo 10.350.015,13 evra financiranih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in 1.826.473,26 evra iz državnih sredstev.
