Danes si nekateri več ne znajo predstavljati življenja z avtomobilom brez klimatske naprave. Prav tako nekateri pravijo, da ne bi mogli preživeti brez klime v hiši. Vendar število teh pri nas vseeno še ni tako visoko kot na primer v ZDA, kjer ima kar 87 odstotkov gospodinjstev vgrajeno klimatsko napravo. V izjemnem porastu so prav tako na Japonskem in na Kitajskem. Nevzdržna potreba po klimatskih napravah je prisotna predvsem na območjih z veliko vročino in vlago (in dovoljšnjim standardom).
Vir: treehugger.com
Kako klimatske naprave delujejo? Klima vročino v objektu enostavno potisne ven, za kar pa porabi ogromno energije. Če bi ves svet želel imeti takšen delež klim kot ZDA, na Zemlji enostavni ne bi zmogli proizvesti dovolj energije, opozarja znanstvenik Michael Sivak. Ta energija proizvaja toplogredne pline in segreva ozračje. Kot se je izrazil William Saletan, pisec Slate Magazina: “We’re cooking our planet to refrigerate the diminishing part that’s still habitable”. Kuhamo naš planet, da hladimo izginjajoči delček, ki je še poseljiv.
Gradbeniki opozarjajo na vpliv gradnje na vročino v objektih. Večina objektov v vročih predelih je zgrajena neprimerno. Ekološko gledano bolje bi bilo investirati v primerno izolacijo, okna, streho, višje strope in materiale gradnje kot v klimatske naprave. Primer takšne gradnje so t. i pasivne hiše.
Velik vpliv na naše občutenje vročine ima tudi način življenja. Kako se oblačiti, kaj jesti, kaj piti, kam se zateči v vročini. Želja po uživanju v udobju svojega doma je tudi izumila klimatsko napravo. Vprašati pa se moramo, do kakšne mere lahko naše kulturne norme tekmujejo v bitki z naravo in okoljem.
Več prispevkov:
http://www.treehugger.com/resilience/has-air-conditioning-become-necessary-luxury.html
