Vsi, ki spremljajo problematiko bivanja labodov na Lentu to prepoved pogosto slišijo.
Lahko bi rekli, da prepogosto. Kot kaže je to edini ukrep, ki ga poznajo mestne oblasti za rešitev izzivov sobivanja ljudi in labodov na Lentu potem, ko so Lent zabetonirali do te mere, da ni zelenih brežin in dohodov v Dravo, kar bi labodom omogočalo povsem naravno hranjenje, ljudjem pa bi več zelenja prineslo tudi nižje temperature v vedno bolj vročih poletjih.
Drugi del resnice
Pri ponavljanju te prepovedi se popolnoma zamolči celovito in jasno sporočilo stroke.
Res je, da stroka odsvetuje vsakršno obliko hranjenja, saj to škodujeje predvsem labodom, ampak v isti sapi dodaja: “Kot alternativo predlagamo naravi prijazno ureditev vodnih brežin, ki vključuje zasaditev brežin in plitvih predelov vodnih teles z avtohtonimi rastlinami. Na tak način bodo vodne ptice našle zavetje ter obilico naravne in kvalitetne hrane. Takšen ukrep bo imel tudi izobraževalni in ozaveščevalni učinek in bo prispeval k boljšemu razumevanju naravnih procesov.” To je zapisno v priporočilih Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki jih je naročila Mestna občina Maribor leta 2019.
Danes, šest let po izdelavi teh Priporočil, pa županstvo še vedno vztrajno ponavlja samo en del navedb stroke. Kot da niso prebrali Priporočil, ki so jih sami naročili, davkoplačevalci pa smo jih plačali. Vztrajno, zavajajoče navajajo zgolj tisti del strokovnih priporočil, ki koristijo njihovemu videnju reševanja problemov, ostalo zamolčijo, verjetno v upanju, da cele resnice tako ali tako nihče ne pozna.
Zakaj je temu tako se sprašujejo tudi podpisniki naše peticije, ki izpostavljajo, da je ključni problem zabetoniran Lent in med drugim izpostavljajo, da je občina pri prenovi Lenta povsem ignorirala labode, ki so zaščitena živalska vrsta, namesto, da bi prenovo Lenta zasnovala v skladu s priporočili stroke in z več zelenja omogočila prijazno bivanje za ljudi in za labode. Mnenja naših si lahko preberete tukaj.
Z zelenjem nad poletno vročino v mestih
Dejstvo je, da tudi najsodobnejša priporočila stroke pri prenovi mest svetujejo vedno več zelenja, ki je naravna zaščita pred vedno bolj vročimi poletji in dokazano znižuje temperature v razgretih mestih. S tem pa se ljudem v mestih omogoča prijaznejše bivanje, ko temperature začnejo presegati 30 stopinj Celzija. Katerih ukrepov proti vročinskim zagatam se poslužujejo v Parizu? Kateri starodavni preverjeni ukrepi proti vročini pa so ponovno aktualni pa preberite tukaj.
