Ali najnovejša odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa napoveduje tektonske premike v globalni podnebni politiki, ki pomenijo konec, že tako trhlih, skupnih svetovnih prizadevanj za izboljšanje življenja?
To je vprašanje, ki si ga zastavlja strokovna in vsa za podnebje zainteresirana svetovna javnost.
Izvršni ukaz
Ameriški predsednik Donald Trump je v začetku januarja podpisal izvršni ukaz o umiku ZDA iz 66 mednarodnih organizacij, med katerimi je tudi Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC). Gre za globalni sporazum, ki je bil podpisan leta 1992 in določa sodelovanje držav pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov ter prilagajanju na posledice podnebnih sprememb.
Fotografija talečega se ledenika z odprave Yukon (FOTO: Wikimedia)
Umik
Združene države amerike se tako umikajo iz več ključnih mednarodnih sporazumov in organizacij, ki so temelj globalnega sodelovanja pri reševanju podnebne krize. Kot so že pisali, zapuščajo Okvirno konvencijo Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC), poleg tega pa še Pariški podnebni sporazum (COP21) ter Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC). Umikajo se tudi iz kar 66 mednarodnih organizacij, med katerimi so Sklad ZN za prebivalstvo (UNFPA), UN Women, Mednarodna organizacija za tropski les, Univerza ZN in Mednarodna študijska skupina za svinec in cink.
Odzivi mednarodne skupnosti
Na dejanje ZDA so se odzvali Združeni narodi. Kot je poudaril generalni sekretar Antonio Gutteres, »obžalujejo umik ZDA iz številnih mednarodnih organizacij, vendar to ne bo omajalo prizadevanj ZN za zmanjšanje izpustov, izvajanje Pariškega sporazuma in za krepitev sodelovanja med državami.» Vsi organi Združenih narodov bodo nadaljevali z izvajanjem svojih nalog, ki so jim jih dale države članice, so še zapisali v izjavi za javnost.
Brez članstva ZDA bo ostala tudi Mednarodna agencija za obnovljive vire energije (IRENA). V odzivu so izrazili zaskrbljenost, da umik ZDA ogroža globalne napore za trajnostno energijo. Kot je dejal generalni direktor agencije, imajo ZDA kot članica agencije in ključni globalni deležnik že dolgo pomembno vlogo pri spodbujanju obnovljivih virov energije prek mednarodnega sodelovanja. Kot je dejal, obnovljivi viri danes niso le podnebna rešitev, ampak je obnovljiva energija pametna ekonomija in bo odločilni dejavnik konkurenčnosti gospodarstev. »Najprej in predvsem so obnovljivi viri energije v današnjem negotovem okolju bistveni za zagotavljanje energetske varnosti in krepitev geopolitičnih položajev,« je poudaril.
Globalna mreža za obnovljive vire REN21 je na svoji spletni strani v odzivu opozorila, da odhod ZDA pomeni korak nazaj, a trend prehoda na obnovljive vire ostaja neustavljiv. Izvršna direktorica Rana Adib je ob tem dejala: »»Obnovljiva energija je danes najmočnejša gospodarska izbira – zagotavlja energetsko varnost, dolgoročno blaginjo in varstvo narave. Prehod na obnovljive vire se dogaja po vsem svetu, ker je ekonomsko smiseln in ker družbe potrebujejo zanesljivo, cenovno dostopno energijo.«
Odziv EU
Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra je odločitev označil kot obžalovanja vredno: »Odločitev največjega svetovnega gospodarstva in drugega največjega onesnaževalca, da se umakne iz tega sporazuma, je obžalovanja vredna,« je zapisal na družbenem omrežju LinkedIn. Ob tem je dodal, da bo EU skupaj z drugimi državami nadaljevala boj proti podnebnim spremembam in podpirala mednarodne raziskave, STA povzema francosko tiskovno agencijo AFP.
Kot še poroča STA, je šla podpredsednica Evropske komisije Teresa Ribera še korak dlje in administraciji predsednika Trumpa očitala, da ji »ni mar za okolje, zdravje ali trpljenje ljudi«. Na omrežju Bluesky je zapisala: »Mir, pravica in sodelovanje ali blaginja niso med njenimi prednostnimi nalogami.«
Slovenija: Podnebna politika ni stvar političnih ciklov
Iz ministrstva za okolje, podnebje in energijo, je minister Bojan Kumer sporočil, da odločitev ZDA označuje kot resen izziv za mednarodni sistem, ki temelji na skupnih pravilih. Poudaril je, da podnebne spremembe ne poznajo meja in da je sodelovanje edini racionalen odgovor.
»Današnji umiki niso konec multilateralizma, so pa preizkus njegove vzdržljivosti – in odgovornosti vseh, ki v njem vztrajamo,« je dejal Bojan Kumer. Dodal je, da mora Slovenija skupaj z EU ostati dosledna pri spoštovanju zavez, saj podnebna politika ni stvar kratkoročnih političnih ciklov, temveč varne prihodnosti.
Ob tem je izpostavil, da je prav skupno ukrepanje temelj za predvidljivost, gospodarski razvoj in varnost: »Podnebne spremembe ne sledijo političnim mandatom in ne spoštujejo nacionalnih meja – zato moramo okvire globalnega sodelovanja ohranjati in krepiti.«
Fokus: »Ogorčeni smo«
Slovensko društvo Fokus je za Naš stik izrazilo svoje ogorčenje ne samo nad izstopom ZDA, ampak nad odnosom ameriške vlade do globalne krize. »Njihova zgodovinska odgovornost za škodo našemu planetu in ljudem, ki je posledica nepremišljenega gospodarskega modela, z izstopom ni izginila. Rekordno visoke globalne temperature in vedno več ekstremnih vremenskih dogodkov po vsem svetu nazorno kaže, da je reševanje podnebne krize bolj urgentno kot kdaj koli prej.« Ob tem pa so opozorili, da kljub neprimernemu odnosu ZDA ostaja znanstveni in moralni imperativ znižati globalne izpuste in graditi odpornost na podnebne spremembe. Po njihovem mnenju bi bilo treba poostriti tudi pravila odgovornosti za države (pogodbenice) in za neskladnost uvesti sankcijske mehanizme.
Svet še vedno zaostaja za cilji Pariškega sporazuma
Deset let po sprejetju Pariškega sporazuma je jasno, da globalni napredek ne zadostuje za omejitev segrevanja na 1,5 °C.
