[Radio Slovenija 1] 50 gnezdilnic za divje opraševalce

O čem so govorili v radijskem prispevku lahko preberete spodaj.

GABRIJELA MILOŠIČ: Na Lesarski in gozdarski šoli Maribor so družbi Slovenski državni gozdovi in Čebelarski zvezi predali petdeset gnezdilnic za divje opraševalce čmrlje, čebele in metulje. Gnezdilnice bodo razdelili šolam v katerih imajo čebelarske krožke in se učijo gospodariti skrbno in trajnostno. Tamara Zupanič Čučnik.

TAMARA ZUPANIČ ČUČNIK: Z intenzivnim kmetijstvom in zasajanjem tujerodnih rastlin krčimo življenjski prostor opraševalcev, zato v naravi zanje ni vedno dovolj hrane. Predsednik čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč.

BOŠTJAN NOČ (Predsednik Čebelarske zveze Slovenije): Če v naravi ni hrane so odvisni od tistega pač kar v naravi je. Še večji problem je pa njihovo gnezdišče, kajti treba se je zavedati, da to gnezdijo na tleh, v travnikih in danes te sodobne kosilnice ta gnazdišča uničujejo. Zato je toliko bolj pomembno, da jim postavljamo te tako imenovane hotele za divje opraševalce, da oni lahko se razvijajo in konec koncev opravljajo poslanstvo, kajti medonosne čebele in ostali opraševalci so, od njih je odvisno 70 procentov hrane, ki jo ljudje pojemo.

TAMARA ZUPANIČ ČUČNIK: Mladim je pisan na kožo tudi projekt Sem sprememba, v okviru katerega je nastalo petdeset gnezdilnic. Okvir so izdelali iz odsluženega lesa, pravi Aljaž Fijačko.

ALJAŽ FIJAČKO: Kar se tiče polnila smo uporabili razne storže, uporabili smo ježice kostanjeve, prav tako lubje in pa te storže luščene koruze.

TAMARA ZUPANIČ ČUČNIK: Gozdarji se zavedajo pomena divjih opraševalcev, saj to pomeni zagotavljanje prehranske verige. Brez oprašenih cvetov ni plodov.

ROMAN JERMAN (Vodja poslovne enote Maribor v družbi Slovenski državni gozdovi): Premalo pa se zavedamo to, da oprašeni cvetovi to se pravi plodovi, zagotavljajo tudi razvoj avtohtonih domačih vrst. Tako drevesnih kot grmovnih in ostalih rastlin.

TAMARA ZUPANIČ ČUČNIK: Pa pravi Vodja poslovne enote Maribor v družbi Slovenski državni gozdovi Roman Jerman in dodaja, da z lesarsko in gozdarsko šolo sodelujejo tudi pri izdelavi ptičjih krmilnic, ki jih razdelijo šolam ali namestijo v gozdnih revirjih.