Trajnostni razvoj – nuja tako zdaj kot za prihodnost

Kaj je trajnostni razvoj?

»Zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij,« je najpogosteje citirana in ena starejših definicij, ki jo je Svetovna komisija za okolje in razvoj v svojem poročilu zapisala že leta 1987. “Trajnostni razvoj pomeni, da namesto omejenih naravnih dobrin izkoriščamo neomejene zmogljivosti našega razuma,” je dejal finski premier Juha Sipilä, ki je recimo velik navdušenec nad »lesnim plinom«, na katerega je predelal svojo kočo in celo avtomobil. Mednarodni inštitut za trajnostni razvoj povzema bistvo vseh definicij trajnostnega razvoja: ves svet je povezan sistem v prostoru in času.

Kaj bo ostalo za prihodnje generacije?

Kaj bo ostalo za prihodnje generacije?

Trajnostni razvoj zagotavlja gospodarski in družbeni razvoj ob hkratnem varovanju okolja, torej vključuje okoljske, gospodarske in socialne vidike. Glede na širino vidikov, ki jih trajnostni razvoj vključuje, ga lahko navežemo tudi na vse tematske sklope, ki vam jih nudimo v Ekoglobalu – posel, promet, gradnjo, energetiko, turizem in modo. Združeni narodi (ZN) imajo ključno vlogo pri spodbujanju trajnostnega razvoja na mednarodni ravni. Prav letos so izdelali akcijski načrt, z ambicioznim planom trajnostnega razvoja do leta 2030, predvsem glede zmanjšanja uporabe fosilnih goriv in izpustov toplogrednih plinov.

Kazalec trajnostnega razvoja

Fundacija za trajnostni razvoj (Sustainable Society Foundation) je leta 2006 razvila merilnik trajnostnega razvoja za posamezne države. Indeks trajnostnega razvoja (SSI – Sustainable Society Index) je skupek parametrov iz družbenega, gospodarskega in okoljevarstvenega življenja. Skupno oceno država pridobi glede na ocene znotraj sektorjev: osebni razvoj, zdravo okolje, uravnotežen razvoj družbe, trajnostni razvoj in varstvo okolja ter trajnostni svet. Več o poteku ocenjevanja, sektorjih in na katerem mestu se nahaja Slovenija, si preberite v našem prispevku.

Zgodovina

Misel o trajnostnem razvoju je sicer stara vsaj okoli 40 let. Že leta 1972, na konferenci ZN (takrat še OZN) v Stockholmu, so potrdili univerzalno pravico vseh ljudi do zdravega in produktivnega okolja. Takrat je bil ustanovljen prvi Program ZN za okolje (UNEP – United Nations Environment Programme). Program v sodelovanju s specializiranimi agencijami OZN, vladami, znanstveniki ter nevladnimi organizacijami z zbiranjem in analizo informacij spodbuja trajnostno ravnanje z okoljem na mednarodni ravni.

Agenda 21

Za trajnostni razvoj je pomembno leto 1992, ko so Združeni narodi v Riu de Janeiru sprejeli Agendo 21, načrt za uresničitev trajnostnega razvoja. Agenda je sestavljena iz štirih sklopov, ti so: družbena in gospodarska razsežnost, gospodarjenje z naravnimi viri in njihovo varovanje, krepitev vloge različnih skupin (otroci in mladina, domorodna ljudstva, nevladne organizacije) za uresničitev trajnostnega razvoja ter zagotavljanje sredstev za izvedbo. Generalna skupščina ZN je na konferenci ustanovila Komisijo za trajnostni razvoj, ki ima 53 članic in spremlja uresničevanje trajnostnih projektov na državni, regionalni in mednarodni ravni.

Kjotski protokol

Leto 2005 je prav tako pomembno v zgodovini trajnostnega razvoja. Takrat je bil podpisan Kjotski protokol, mednarodni sporazum o zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida in ostalih toplogrednih plinov. 141 držav članic ZN je sporazum podpisalo zaradi nevarnosti globalnega segrevanja ozračja.

PARIŠKA PODNEBNA KONFERENCA

Prav v tem trenutku poteka pariška podnebna konferenca. Dvanajstdnevno zasedanje članic ZN bi po mnenju strokovnjakov lahko bilo ključno pri globalni usmeritvi v trajnostni razvoj. Od zasedanja je tudi odvisno, ali so ZN zmožne izpeljati zgoraj omenjeni »akcijski načrt« in izkoreniniti revščino do leta 2030. Kitajska in ZDA, ki Kjotskega protokola niso podpisale, obljubljata zmanjšanje onesnaženja. Prvič v zgodovini so se za trajnostni razvoj zavzele tudi multinacionalke kot so Apple, Microsoft in Coca Cola. Več tukaj.

Poleg ZN je globalni akter na tem področju tudi Mednarodni inštitut za trajnostni razvoj (IISD – International Institute for Sustainable Development), ki kot ključni ideji trajnostnega razvoja vidi koncept zadovoljevanja potreb, predvsem prebivalstva v najrevnejših deželah ter idejo omejevanja, predvsem črpanja naravnih virov Zemlje. V svojem programu dajejo poudarek ekonomski zakonodaji in regulaciji, energetiki, znanju za analizo podatkov v smeri trajnostnega razvoja, odpornosti človeških in naravnih sistemov na okoljske spremembe ter vodam.

Situacija v Sloveniji

Čeprav je Slovenija med manj onesnaženimi deželami, lahko posledice ne-trajnostnega ravnanja čutimo tudi pri nas. Vir: Radio Krka

Čeprav je Slovenija med manj onesnaženimi deželami, lahko posledice ne-trajnostnega ravnanja čutimo tudi pri nas. Vir: Radio Krka

V Sloveniji trajnostni razvoj spodbuja Umanotera, fundacija za trajnostni razvoj. Pravijo, da so pobudnik pri spreminjanju načel trajnostnega razvoja v način življenja. V letošnjem letu so izdali Katalog 27 dobrih praks trajnostnega delovanja na slovenskem prostoru.

ITR – Inštitut za trajnostni razvoj deluje od leta 1995. Osredotočen je na udejanjanje trajnostnega razvoja v kmetijstvu in na podeželju. Na njihovi spletni strani lahko najdete osnovni informacije o trajnostnem kmetijstvu, izveste kje lahko kupujete eko živila, preberete več o gensko spremenjenih organizmih in najdete informacije o projektu mladi kmetje (Youth Farm).

Plan B za Slovenijo je mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj. Projekt Mreža Plan B za Slovenijo s povezovanjem, usposabljanjem in krepitvijo slovenskega okoljskega nevladnega sektorja in njegove vloge v okolju, pomembno prispeva k oblikovanju bolj kakovostnih in trajnostno naravnanih javnih politik ter k usposobljenosti in trajnosti nevladnega sektorja. Letos se je zaključila že četrta faza projekta (v obdobju med 20. junijem 2014 – 31. avgustom 2015). Na čelu tega projekta je prav tako Umanotera.

Kaj sledi?

Todd Reubold, direktor komunikacij na Inštitutu za okolje ter urednik okoljskega magazina Ensia, pravi, da je trajnostni razvoj kot mir ali upanje. “Vsi si ga želimo, ampak nihče ne ve točno, kako izgleda.” Opozarja na dve dejstvi: potrebe štiričlanske ameriške družine se drastično razlikujejo od potreb družine v Podsaharski Afriki, istočasno je za leto 2100 predvidena svetovna populacija prebivalstva 10,8 milijard ljudi, kar je veliko več od trenutnih 7 milijard. Ta premislek zahteva dodatno kontekstualizacijo definicije trajnostnega razvoja kot načina delovanja, ki zadovoljuje trenutno potrebe ljudi brez ogrožanja potreb prihodnjih generacij. Zaradi tega Reubold predlaga natančnejšo opredelitev trajnostnega razvoja skozi štiri točke: opredelitev trajnostnega razvoja glede na posamezne sektorje, specifikacijo definicij, jasno opredelitev, kdo profitira ter ustvarjanje konkretne slike o tem, kako trajnostni razvoj izgleda v praksi. Več o Reuboldovem premisleku si preberite v prispevku.

Skupne vrednote trajnostnega razvoja so torej uspešno gospodarstvo, kvaliteta družbenega življenja in ohranjanje okolja. Trenutno lahko med temi tremi cilji zaznamo ogromno navzkrižnih interesov. Čas bo pokazal, ali lahko nevladne organizacije, ekologi in nekateri znanstveniki ter politiki prepričajo ljudstvo, da lahko idejo trajnostnega razvoja prenesejo tudi v način življenja. Veliko je odvisno že od trenutno potekajoče pariške podnebne konference.

 

Vas zanima trajnostni razvoj? Prijavite se na naše e-novice!